Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku naj bi omogočil celostno obravnavo otrok in jim prihranil večkratno podoživljanje travmatičnih dogodkov. Foto: Pixabay
Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku naj bi omogočil celostno obravnavo otrok in jim prihranil večkratno podoživljanje travmatičnih dogodkov. Foto: Pixabay

Zaslišanje, ki bo v ločenem prostoru in se bo začelo na podlagi odredbe sodišča ter bo posneto, bo samo eno, tako da jim ne bo treba večkrat obnavljati travmatičnih dogodkov.

Prav manj zaslišanj je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnika. Postopek v hiši, ki je opredeljena kot poseben javni zavod, pa vključuje tudi telesni pregled ter krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Obravnava otrok bo potekala po načelu vse na enem mestu, kar pomeni, da otrok ne bodo vozili po različnih institucijah, ampak bodo vsi postopki opravljeni v hiši. Ta bo urejena tako, da otrok ne bo čutil, da gre za uradno institucijo.

Sorodna novica Po vzoru Islandcev tudi v Sloveniji otroškim žrtvam ne bo treba ponavljati zgodbe

Hiša za otroke sprva v Ljubljani

Pozimi so začeli tudi uradno izvajati projekt barnahus/hiša za otroke, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem in bo trajal do 31. julija 2023. V tem okviru bodo uredili prostore hiše in zagotovili njeno pilotno delovanje. Hiša bo najprej v Ljubljani, pozneje pa naj bi ustanovili še območne enote.

Projekt sledi vzoru islandskega modela Barnahus, ki ga je Svet Evrope označil kot najučinkovitejše izvajanje konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Dom in družina bi morala biti po navedbah ministrstva za pravosodje za vse otroke varno zavetje. Vendar sodeč po različnih raziskavah, po katerih je vsak peti otrok žrtev ene izmed oblik spolnega nasilja, to za marsikaterega otroka ne drži.

V raziskavi, ki so jo po naročilu ministrstva izvedli v zavodu Ipsos, so zaznali osebne izkušnje spolne zlorabe iz otroštva med 205 anketiranci. To kaže, da je bila vsaka peta oseba v otroštvu žrtev vsaj ene oblike spolnega nasilja, vsaka sedma pa dveh ali več oblik spolnega nasilja.

Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi jih je šla tudi v sojenje, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe.