Sprememba zakona, ki ga je predlagala Združena levica, je dobila zeleno luč. Istospolni pari bodo dobili možnost skleniti zakonsko zvezo ter vse pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo, tako pravne, ekonomske in socialne, kot jih je do zdaj imela zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok.

Zakonska zveza je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol.

Zakon so podprli v ZL-ju, SD-ju, ZaAB-u in v SMC-ju, v DeSUS-u so poslanci glasovali različno. Proti so bili v opozicijskih strankah NSi in SDS.

Zakon o registraciji neha veljati
Poslanci so zavrnili dopolnilo NSi-ja, po katerem bi iz novele umaknili določbo, ki po uveljavitvi novele predvideva prenehanje veljavnosti zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti.
Ministrica: Mislim, da kompromis ni mogoč
Ministrica Anja Kopač Mrak je v razpravi spomnila, da so bile podobne, skoraj stourne razprave s skoraj povsem enakimi argumenti že ob sprejemanju družinskega zakonika. Po njeni oceni so skoraj vse argumente nasprotnikov zavrnili že takrat in zaradi javnega mnenja so že takrat sprejeli številne kompromisne rešitve v zakonu. A vse to desnice ni zadovoljilo in sama ne vidi več možnosti kompromisa. "Ne vem več, kaj bi sploh še lahko storili, da bi vi na desnici to sprejeli," je dejala nasprotnikom pri tokratnem zakonu.

"Med nami živijo istospolne družine, in to je dejstvo," je izjavila. Glede na odločbo sodišča že dolgo lahko potekajo posvojitve prek biološkega partnerja, tudi to je že dolgo dejstvo, je nadaljevala. Opozorila je še, da sporna sprememba zakona ne redefinira družine, temveč zakonsko zvezo. Družina nikjer ni definirana in ne prinaša pravnih posledic, ker kot taka ni nikjer opredeljena, je zatrdila Kopač Mrakova. Imamo nuklearno, razširjeno, enostarševsko ... In istospolno. "Družina se skozi stoletja razvija," je opomnila.
ZL: Korak k strpni družbi
Prvopodpisani pod predlogom novele Matej T. Vatovec (ZL) je pojasnil, da s predlogom zagotavljajo enakost vseh pred zakonom. Zdaj namreč po njegovih besedah vsako razlikovanje med istospolnimi in heterospolnimi skupnostni temelji na spolni usmerjenosti, čeprav je bistvena značilnost obeh zvez tesna povezanost para, ki si stoji ob strani. Že to, da imamo za ti dve skupini različna zakona, kaže na neenakopravno obravnavo, meni Vatovec. Predlog novele, ki zakonsko zvezo določa kot življenjsko skupnost dveh oseb ne glede na spol, tako po njegovih besedah sistematično odpravlja diskriminatorno stanje v Sloveniji, med drugim je usklajen tudi s skupnostjo LGBT. "S tem bomo storili korak naprej k zares strpni in vključujoči družbi. S tem korakom danes Slovenija vstopa v 21. stoletje," je dejal.

SMC: Odpravljamo diskriminacijo
Novelo podpirajo v največji parlamentarni stranki SMC. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je pojasnila, da so skozi civilizacijski razvoj napredne družbe izhajale iz pojmovanja človeka kot unikuma skupnosti. "Drugačnost bi zato v prvinskem smislu morala biti razumljena kot dar, kot temeljni, sestavni del enakosti in ne kot kal razdora družbe," je še dodala. "Tako kot ne zapovedujemo kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji sme imeti rad kratkolase, dolgonoge, verne, svetlo ali manj svetlopolte, tako v primeru soglasnega odnosa nimamo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo - ženske ali moške," je dejala. Tisti hip, ko začnemo razmišljati v tej smeri, stopamo na pot temeljnega posega v osebno svobodo drugega. "S kakšno pravico in kakšnim pravom," se je še vprašala. Ob tem je spomnila, da so bile nekatere skupine v preteklosti prisiljene boriti se za svoje ob rojstvu podarjene pravice do enakosti, in navedla nekatere mednarodne akte, med drugim konvencijo o odpravi diskriminacije žensk, konvencije o pravicah otrok, invalidov, delavcev migrantov ...

SD: Prav je tako, čas je
Kot je napovedal Matjaž Nemec (SD), poslanci SD-ja novelo soglasno podpirajo, saj se bodo z njo izenačile pravice istospolnih s heterospolnimi pari. "Prav je tako in bil je že čas. Predolgo že traja ta gonja proti drugačnosti," je dejal Nemec. Istospolna usmerjenost je po njegovih besedah realnost v naši družbi. Zato ne privoli v nasprotovanje nekaterih njihovim pravicam, ki daje sporočilo, da so istospolno usmerjeni drugorazredni državljani. Ob tem se Nemec sprašuje, kdo lahko komu narekuje, koga imeti rad. "Slovenija naj postane država, ki spoštuje enakopravnost, različnost in človekove pravice. Danes naj bo ta dan," je dejal.

ZaAB: Pravice se pridobivajo z muko
Podporo zakonu so napovedali tudi v ZaAB-ju. Po mnenju vodje njihove poslanske skupine Janija Möderndorferja je skrajni čas, da uredimo pravice istospolnih, to je namreč storilo tudi že več držav. Kot je dejal, se je vsaka pravica v zgodovini pridobivala z muko, bolečino, pogosto tudi s krvjo, danes pa z mnogo razprave. Kot pravi, ne more biti proti temu, da se imajo ljudje radi in da želijo imeti svojo skupnost, še posebej, če to nanj nič ne vpliva. "Še vedno bom imel zakon, moja žena bo še vedno moja žena," je dejal.

SDS: Ustavna odločba kot izgovor za redefinicijo
V opozicijskih strankah SDS in NSi pa so napovedali, da predloga novele ne bodo podprli. Kot je dejala Jelka Godec (SDS), odprava neskladnosti z ustavo, ki jo je v primeru zakona o registraciji istospolne skupnosti ugotovilo ustavno sodišče, ne more biti razlog za redefinicijo zakonske zveze. Ta je po njenem mnenju tudi edini namen predlagane novele. Godčeva poudarja, da tudi Splošna deklaracija človekovih pravic nalaga dolžnost zaščite družine. S pravico istospolnih do posvojitev otrok pa bi po njenih besedah država omogočala odraščanje otrok brez očeta in matere. "Ne trdimo, da dva moška ne moreta biti dobra očeta, a nihče izmed njiju ne more biti dobra mati," je poudarila.

NSi: Zakon presega odločbo ustavnega sodišča
Tudi v NSi-ju menijo, da novela presega, kar je naložilo ustavno sodišče glede širitve pravic istospolnih, saj zakona o registraciji ni razveljavilo, v odločbi pa zapisalo, da je registrirana skupnost razmerje, ki je podobno in ne enako zakonski skupnosti, je dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic. Ob tem je poudarila, da ustava varuje družino ter da so dobili številne pripombe državljanov na novelo.

DeSUS bo glasoval po vesti
V DeSUS-u enotnega stališča nimajo, zato so se poslanci odločali po svoji vesti. Kot je dejala poslanka Jana Jenko, so točka, na kateri se ne morejo poenotiti, zunanje posvojitve otrok istospolnih partnerjev, saj jih skrbi vprašanje, ali je slovenska družba že dovolj pripravljena, da bi brez zadržkov sprejela liberalno ureditev vprašanj v različnih tipih partnerske skupnosti. Zato so bili nekateri bolj naklonjeni predlogu zakonodaje, ki ga je pripravilo ministrstvo.

"Te družine tukaj so, so bile in bodo. V ničemer ne ogrožajo srečnih tradicionalnih družin. Imajo pa neurejen status, ki je bil že skoraj urejen z družinskim zakonikom. Tisto, pred čimer si zatiskaš oči, se po navadi vrne kot bumerang in še huje," je v razpravi dejala Margareta Guček Zakošek iz SMC-ja. Vrednote in prepričanja niso vedno realnost, zato mora biti človek odprt in brez predsodkov, je navrgla nasprotnikom zakona.

"V poštnem predalu sem zjutraj imel 468 elektronskih sporočil, naj rešimo narod pred propadom, in opozarjali so, da sta stara Grčija in Rimsko cesarstvo propadla zaradi zakona, ki ga sprejemamo danes," je izjavil Luka Mesec (ZL). Zato je pojasnil, v čem je bistvo zakona, ki je v obravnavi: s preprosto spremembo enega člena istospolni pari dobijo ekonomske in socialne pravice, ki jim pripadajo. To je le sledenje temeljnim človekovim pravicam ter enakopravnosti, ki nikomur nič ne jemlje, je izjavil poslanec Združene levice.

Proti del civilne družbe in Katoliška cerkev
Novi definiciji zakonske zveze nasprotuje tudi del civilne družbe, združen v koalicijo Za otroke gre, ki je pripravila protest pred parlamentom. Na pobudo SDS-a se je v ponedeljek zvečer sestala parlamentarna komisija za peticije in človekove pravice, ki so jo poslanci SMC-ja, Združene levice, DeSUS-a in Socialnih demokratov bojkotirali, so se je pa udeležili nasprotniki sprememb zakona.

Znano je, da je zaradi člena, ki govori o izenačitvi zakonske zveze, na referendumu pred tremi leti padel družinski zakonik. Ta tema zdaj znova ostro deli javno mnenje, dejavno pa se je v kampanjo proti vključila Katoliška cerkev. Tadej Strehovec iz Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v pogovoru za Radio Slovenija poudaril, da je pogled na družino, ki ga bo uzakonila novela, v popolnem nasprotju s pojmovanjem katoliške vere.

Referendum pred leti uspel, vprašanje, ali bi tudi danes
Tudi zato so nasprotniki že napovedali zbiranje podpisov za referendum - a bodo morali tokrat prepričati več volivcev kot pri padlem družinskem zakoniku. Marca 2012 je namreč na referendumu zakonik zavrnilo 279.937 volivcev, zanj pa je glasovalo 233.268 ljudi. A zaradi spremembe referendumske zakonodaje mora zdaj za zavrnitev zakona glasovati vsaj petina od dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev, saj zakon predvideva 20-odstotni kvorum. To pomeni, da bi moralo svoj glas proti oddati okoli 340 tisoč ljudi.