Zakon bi določil obvezno soglasje DZ-ja pri prodaji strateških podjetij in vseh privatizacijah nad 50 milijonov evrov. Spremembe bi po mnenju vodje poslanske skupine ZL-ja Luke Mesca urejale področje pristojnosti in odgovornosti pri privatizacijah. Mesec je spomnil, da so v ZL-ju novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) vložili že pred tremi meseci. Določala je delavsko soupravljanje, vsebovala pa je tudi določbo, po kateri bi moral DZ dati soglasje za privatizacijo strateških in večjih podjetij. Pred prodajo pa bi morala biti opravljena temeljita analiza.

Zavrnitev predloga se vladi "vrača kot bumerang"
Čeprav je predlog o delavskem samoupravljanju podjetij po Meščevih besedah "doživel ostro zavrnitev vlade", pa je bil del o soglasju DZ-ja deležen podpore celotnega državnega sveta in večjega dela civilne družbe, "na žalost pa ga ni sprejela vlada Mira Cerarja". To se ji zdaj "vrača kot bumerang, kar najlepše ilustrira celoten postopek prodaje Telekoma", meni Mesec. Moti ga, da vlada odgovornost za odločitev prelaga na SDH, škodo zaradi tega "mešetarjenja" pa trpi podjetje samo.

Zato bodo v ZL-ju ponovno vložili predlog sprememb zakona v delu, ki se nanaša na obvezno soglasje DZ-ja pri prodaji večjih podjetij. DZ bi tako najprej sprejel strategijo, v kateri bi opredelil, kako pomembna so podjetja za slovensko gospodarstvo tik pred privatizacijo, ko bi bili znani vsi parametri prodaje, pa bi moral podati še dodatno soglasje.

Kot zagotavlja Mesec, bi bil SDH po tem predlogu še vedno upravljavec državnega premoženja in bi še vedno imel vsa pooblastila, ki jih ima zdaj. Bi se pa v primeru prodaje strateških podjetij ali podjetij v vrednosti več kot 50 milijonov evrov po posebno soglasje moral obrniti na DZ, je pojasnil. Tako bi DZ po njegovih besedah "bdel nad privatizacijami in potekala bi demokratična razprava o ciljih in parametrih teh privatizacij".

Predlog ZL-ja naletel na večinoma gluha ušesa
Na ZL-jevo pobudo so se odzvale tudi parlamentarne stranke, ki pa predlogu večinoma nasprotujejo. Po besedah vodje poslanske skupine SMC-ja Simone Kustec Lipicer smo imeli protizakonitih posegov politike v gospodarstvo dovolj "in učinki tovrstnih posegov kažejo, da nismo bili na pravi, dobri poti". Naloga SDH-ja je, da končno odločitev sprejme in tako prepreči sum, da bi se v končno odločitev vmešala politika.

Tudi vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša predlogu ZL-ja ni naklonjen. V njem vidi bistveno več politizacije kot pa strokovnih rešitev. Dopušča pa možnosti za spremembo zakonodaje, da ne bi bilo več zapletov, kakršni so nastali v primeru Telekoma.

SDS-ov poslanec Andrej Šircelj je predlagano rešitev označil kot politično odločitev. Spomnil je, da se ves čas govori, da morajo biti tovrstne odločitve strokovne, predlog ZL-ja pa po njegovih besedah spominja na predlog iz prejšnjega sistema, ko je komunistična partija odločala, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom.

V NSi-ju predloga ZL-ja za spremembo zakona o SDH-ju ne podpirajo, so sporočili iz stranke.

Več pristojnostim tudi drugim institucijam
Poslanec SD-ja Matjaž Nemec pa je po drugi strani poudaril, da se glede na dogajanje v zadnjih dneh tudi v SD-ju zavedajo, da so potrebne določene spremembe. Predlog ZL-ja bodo zato preučili in se do njega opredelili, je napovedal.

Predsednici ZaAB-a Alenki Bratušek pa se glede na vse, kar se dogaja v primeru Telekom, zdi "prav, da nima SDH kar biankomenice". Tako je treba po mnenju ZaAB-a podati pogoje, pod katerimi lahko SDH odloča o prodaji podjetij.

Po njenem mnenju ni potrebno, da bi o prodaji odločal DZ, kot predlaga ZL. Kot meni, bi bila bistveno primernejša rešitev, da bi o prodaji odločala vlada v vlogi skupščine.