Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo v sredo popoldne odločal o prodaji večinskega deleža v Telekomu Slovenije britanskemu skladu Cinven. Vlada je na nedeljski več kot sedemurni seji razrešila odprti vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj oziroma jamstva države in tega, ali je naložbeni sklad lahko strateški lastnik. SDH-ju pa je naložila, da nadaljujejo postopek prodaje večinskega deleža v Telekomu Slovenije, tako da bo on imel zadnjo besedo pri prodaji Telekoma.

Napovedana privatizacija nekaterih podjetij v državni lasti, med katerimi je prvi na seznamu prav Telekom, je bila pred mesecem deležna dveh peticij, in sicer peticije proti razprodaji in peticije za privatizacijo. Kako sicer na potek prodaje Telekoma gledajo nekateri ekonomisti, podpisniki ene ali druge peticije? Prvopodpisani pod peticijo proti razprodaji Jože Mencinger meni, da je vladno početje čista sramota.

"Gre za politično odločitev in vlada mora sprejeti odgovornost - to, kar se počne, je skrajno napačno. Razlaga, da je za odločitve pristojen SDH, hkrati pa mu naroča, kaj naj stori, je vladno sprenevedanje in njeno sramotno ravnanje," pravi Mencinger, ki tudi dvomi, da je sklad Cinven strateški investitor, saj se za stratega običajno šteje nekdo, ki se ukvarja z isto dejavnostjo.

Ekonomist Sašo Polanec pa meni, da je vlada spoznala, da gre za tvegano potezo z vidika zunanjega dolga. "Če hočemo imeti financiran zunanji dolg, moramo iti v privatizacijo. Vlada se tega zaveda. Notranji pritiski določenih politikov pa ustvarjajo negotovost za odločevalce. Vlada v principu ve, da mora to storiti, saj sicer ne bomo kredibilni," dodaja Polanec.

Tanja Porčnik z Visio instituta meni, da je vlada imela na mizi dve možnosti - ali da razmisli o ukinitvi SDH-ja oz. o nekem njegovem prestrukturiranju, saj ni opravil svoje odgovornosti in je odločil, "da ne odloči", ter preložil to na vlado. "Druga možnost je bila, da izpolni pogoje, ki jih je SDH potreboval, in s tem da pomemben signal, da se v teh vprašanjih ne odloča politično, kar je bilo sprejeto ob nastanku SDH-ja, ko so sklenili, da bodo odločitve strokovne. Zato menim, da je vlada potegnila to potezo, ker je gledala dolgoročno. Vlada ni želela narediti nekega precendsa, da se bo ponovno odločalo politično. Menim, da je to pozitivno," pravi.

Namesto Cerarja bo odločal Lozej?
Bogomir Kovač na drugi strani pravi, da je SDH v tej zasedbi trenutno telo, ki je bilo bolj ali manj postavljeno začasno. To po njegovem mnenju kaže že drugi razpis za nadzornike, ki jih morajo zamenjati, saj jih je nastavila stranka, ki ne obstaja več ali pa skoraj ni več navzoča na političnem prizorišču.

"Vprašanje Telekoma je postalo politično vprašanje celotne države, zato ne vidim razlogov, da vlada ne bi povsem jasno sprejela svojih odločitev in skozi korporativno upravljavsko proceduro, saj navsezadnje predstavlja skupščino, odgovornosti prevzela na svoja ramena. Mislim, da sta legitimnost in legalnost premierja Cerarja popolnoma drugačni od tega, da bo o tem odločal denimo Samo Lozej," poudarja Kovač.

"Nekateri interpretirajo, da je slika slabega korporativnega upravljanja dejstvo, da uprava in nadzorniki SDH-ja niso želeli sprejeti odgovornosti za odločitev. Sam menim, da je to slika slabega korporativnega upravljanja, da vlada kot lastnik ob tako slabo postavljenem SDH-ju ne želi prevzeti odgovornosti, ki bi jo morala za takšno odločitev," še dodaja.

Židan: To ni prodaja, temveč darilo
Do vladne odločitve so zelo kritični v koalicijskem SD-ju. Po mnenju njenega predsednika Dejana Židana tu ne gre za prodajno, temveč za darilno pogodbo, saj je cena po njihovi oceni prenizka. Po njegovi oceni bi morala država telekom prodati za najmanj 1,2 milijarde evrov. V SD-ju pa so tudi kritični do tega, da vlada "beži pred svojo nalogo," ko odločitev o prodaji prelaga na nadzornike SDH-ja.

Sicer pa je Židan dejal, da vlada tako ali tako v nedeljo ni imela možnosti za odločanje o soglasju k prodaji telekoma, saj so osnova za odločanje vse informacije, ki so znane šele, ko je kupo-prodajna pogodba parafirana. Bi pa lahko vlada sprejela mnenje nadzornikov SDH-ja, ki soglasja k prodaji niso dali.

Židan je tudi prepričan, da bi SDH moral odločanje spet vrniti odločanje na vlado, ki bi morala prodajo ustaviti.

Opozicija: Gre za prelaganje odgovornosti
V večini opozicijskih strank odločitev vlade ocenjujejo za prelaganje odgovornosti. V SDS-u sicer z odločitvijo o prodaji nimajo težav, da bo SDH do srede opravil svoje delo, pričakujejo tudi v NSi-ju. V ZaAB-u opozarjajo, da finančni skladi niso strateški vlagatelji, v ZL-ju pa prodaji nasprotujejo.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je tako ponazoril, da tisti, ki jim je bilo zaupano upravljanje države, z njeno lastnino "očitno delajo tako kot trgovci na bolšjem trgu, ki robo premetavajo z enega pulta na drugega". Ravnanje premierja Mira Cerarja v tem primeru zato ocenjuje kot neodgovorno, saj v vladi po njegovem mnenju samo "iščejo, komu bi dali kostanj v roke, da bi odločil in sprejel odgovornost namesto njih".

Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je nedeljsko odločitev vlade pospremil z besedami, da premier Cerar "ni mož beseda", saj je pred volitvami večkrat dejal, da nasprotuje prodaji strateških podjetij, odločitev vlade pa je šla v smeri podpore prodaji Telekoma. Obenem pa vlada odgovornost za prodajo prelaga "na neko paradržavno institucijo, za katero niso niti poskrbeli, da bi bila v polni kadrovski zasedbi". V ZL-ju temu "mešetarjenju" nasprotujejo, kar bodo pokazali na skorajšnjem protestu proti privatizaciji. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi začeli zbirati podpise za parlamentarno preiskovalno komisijo na to temo.

Predsednica ZaAB-a Alenke Bratušek meni, da je vlada "absolutno dala privoljenje k prodaji Telekoma" in s tem prevzela veliko odgovornost. Prav tako je očitno presodila, da so "po novem tudi finančni skladi strateški vlagatelji", kar je po mnenju predsednice ZaAB-a popolnoma neprimerno.