"V Sloveniji ne bo nikoli dobrega korporativnega upravljanja v državnih podjetjih, saj je država popolnoma zbirokratizirana, vsi pišejo pravna mnenja na pravna mnenja, deli javnega sektorja pa med sabo komunicirajo prek odvetnikov. To v zasebnem sektorju nikomur niti na pamet ne bi padlo," je na panelu o upravljanju in poslovanju državnih podjetij v okviru mednarodne konference v Cankarjevem domu (CD) poudaril vodja Deltoitte Slovenija Yuri Sidorovich in ob tem opozoril tudi na domačijsko ekonomijo pri nas: "Vedno ima nekdo svoj zasebni interes iz ozadja, ki ni v interesu državnega podjetja".

"Problem so interesne skupine prepletene s politiko in ekonomsko elito družbe. V resnici ne gre za boj med kapitalom in delom, pač pa za boj različnih družbenih elit, ki se bojujejo za plen," je svoje mnenje o resničnih problemih gospodarstva in družbe povedala predsednica Visio instituta Tanja Porčnik.

Državna strategija naložb
"V Sloveniji se je že dogajalo, da so tuji vlagatelji poslali državnemu podjetju pismo, da ne vidijo, da si prizadeva, da bi se izboljšalo poslovanje, in so potem načrte investicij prekinili," je o zgodbah mnogih tujih investitorjev dejal predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa. Trg prevzemov je po mnenju Škete zelo specifičen in treba je imeti začrtano smer, ki se jo je treba konsistento držati. Prisotne so prevzemne premije in zato so ponudniki malce pogumnejši, je še dodal.

Enaki problemi bijejo na dan povsod, tudi v zdravstvenem, pokojninskem ter zavarovalniškem sistemu, je naštel: "Radi bi bili Švica, a so to samo sanje." Slovenija stalno pošilja dvoumna sporočila vlagateljem, je poudaril in izpostavil rigidno plačno politiko kot eno glavnih ovir pri premiku naprej. Praktično vsa podjetja v Sloveniji padejo med mala in srednja podjetja, razen Krke, Telekoma in Zavarovalnice Triglav, je še dodal Šketa.

Predsednik uprave Količevo karton Branko Rožič: "Politični dejavniki so zainteresirani, da bi čim več dobrega v tem dokumentu strategije naložb podprli. Ni samo interes posameznikov tisti, ki zavira razvoj v državnih podjetjih. Glavni problem so izgovori za nedelo v podjetjih, neodgovornost, ker vsi mislijo, saj je vseeno, če je pa država slab lastnik, tako in tako ne moremo propasti," je o lenarjenju in nedelu v državnih podjetjih povedal Rožič. V zasebnih družbah se odločitve tudi v velikosti več milijonov evrov sprejmejo v dnevu, dveh in odločitev velja kot pribita, je opisal razliko med državnim in javnim sektorjem.

"Korporativno upravljanje se izboljšuje, potrebni so dobri nadzorni sveti in uprave. SDH je postavil nova merila in standarde za vzpostavitev nadzornih svetov, ki bodo izboljšali stanje v državnih podjetjih," je pojasnila Nada Drobne Popovič iz Slovenskega državnega holdinga (SDH). Strategija kapitalskih naložb je zanje ključni trenutek, pripravljajo pa tudi strategijo za upravljanje naložb, ki predvideva postopke za privatizacijo, je še dodala.

Sidorovich: Smešnice okoli Telekoma
"Zgodba s Telekomom je eklatantni primer nesposobnosti in neučinkovitosti korporativnega upravljanja v Sloveniji," je prodajo Telekoma opisal Sidorovich in dodal: "Vsak normalen človek ve, kaj je rešitev za Telekom, a smo resna država ali ne? Pa recimo potem že enkrat, da ne bomo nikoli prodali, in naj počasi propade. Nehajmo s temi smešnicami".

"Potrebujemo stratega, ki bo trdneje zagrabil upravljanje državnih podjetij," je dejal Šketa in dodal, da ni problematično samo upravljanje, ampak so problematične tudi prodaje: "Poglejte zgodbo Telekoma, kaj se dogaja, kriviti trenutno upravo za vse se mi zdi zgrešeno, mislim, da se maksimalno trudijo."

Prodajo Telekoma je Drobne Popovičeva označila kot najdaljši in najzahtevnejši postopek privatizacije do zdaj, o prodaji NKBM-ja pa je pojasnila, da je v sklepni fazi in da lahko privatizacijo pričakujemo do konca leta. Rožič je prepričan, da bi morala odgovornost prevzeti politika, saj gre za državno podjetje.

Privatizacija ni dovolj
Porčnikova je o privatizaciji povedala, da se je v zadnjih letih razblinil mit o nacionalnem interesu. Posameznikov interes je tisti, ki je vodilo družbe, je opozorila, saj moramo biti pri razglašanju t. i. nacionalnega interesa zelo previdni: "Če recimo nekdo napade državo, bi šlo za nacionalni interes, ne pa pri lastništvu tega ali onega podjetja". Po mnenju Škete je nacionalni interes to, da ni na primer DARS velik monopolist, ampak da imamo pet podjetij na trgu, ki si konkurirajo pri upravljanju naših avtocest.

Sidorovich je prepričan, da je privatizacija nujna, če hočemo izboljšati korporativno upravljanje, a to ni dovolj. "Privatizacija ni zadosti, ker če bomo samo privatizirali in ne bomo ustvarili primernega poslovnega okolja, bo vse, kar sprivatiziramo, ušlo v tujino," je opozoril, da privatizacija sama po sebi ni dovolj.

Iz občinstva je eden od poslušalcev podal očitek, da je omizje enolično, sestavljeno iz ljudi, ki navijajo za privatizacijo, in izpostavil to, da je prodajanje v krizi neumnost, ker ni mogoče iztržiti niti knjigovodske vrednosti. Morali bi slišati tudi argumente druge strani, je dodal.

Preveč državne lastnine
Svetoslava Georgijeva iz Evropske komisije (EK) je predstavila študijo, ki kaže, da je državno lastništvo v Sloveniji zelo visoko v primerjavi z drugimi državami, med državami z najvišjim deležem v celotnem EU-ju. Slovenske družbe v državnem lastništvu poslujejo podpovprečno v primerjavi z družbami s zasebnim lastništvom, v primerjavi s tujino je v Sloveniji presenetljivo visoko lastništvo države v sektorjih, kjer naj se država ne bi preveč vmešavala. To so prodaja na debelo in drobno, gradbeništvo, mediji, finančne institucije in turizem, je opozorila na vseprisotnost državne lastnine pri nas.

Problem Slovenije je huda prepletenost finančnega sektorja z državnimi podjetji, kar ima za posledico negativen vpliv na cene, zamudno in nefleksibilno okolje ter nekonkurenčno klimo, vse to pa seveda iz države odganja potencialne investitorje, ki bi prinesli nov kapital in zagnali nova delovna mesta, je izpostavila Georgijeva.