V prvih dnevih po koncu epidemije, v času popolnega odprtja vrtcev in osnovnih šol, je Valicon v tedenski anketi zaznal občutnejši premik v osebnem doživljanju razmer – pozitivno ga zdaj opisujejo tri četrtine vprašanih (75 %), pred tednom dni pa je bilo takšnih 64 odstotkov.

Najbolj se je spremenil delež tistih, ki opisujejo svoj položaj kot "neprijeten, utrujajoč" (z 31 na 22 odstotkov), na drugi strani pa tistih, ki opisujejo situacijo kot "normalno glede na nove razmere" (s 27 na 35 odstotkov). Kot so zapisali pri Valiconu, sta obe navedeni razliki statistično značilni. Zaskrbljenost, ki spremlja sproščanje ukrepov, še vedno niha. Tokrat je zaskrbljenost spet izrazila več kot polovica, to je 53 odstotkov vprašanih. Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom je na robu statistične značilnosti.

Sprememba v naklonjenosti ukrepom vlade

Da so ukrepi vlade za zajezitev virusa prestrogi, tokrat ocenjuje le še slaba tretjina vprašanih (31 %), nazadnje je bil podobno nižji delež ugotovljen konec aprila, ob prvi večji sprostitvi ukrepov. Razlika glede na pretekli teden, 11 odstotnih točk, je statistično značilna, skoraj vsi so se preselili med tiste, ki ocenjujejo ukrepe kot "ravno pravšnje". Sprememba, ki pa ni statistično značilna (a je temu zelo blizu), se je zgodila tudi pri oceni ukrepov vlade za ublažitev gospodarskih posledic krize, razmerje med "bolj ustrezni" in "bolj neustrezni" je po sprejetju tretjega protikoronskega zakona zdaj 27 proti 15 odstotkov v korist prvih, medtem ko jih večina vprašanih (58 %) ocenjuje kot "deloma ustrezne, deloma neustrezne".

Na čakanju eden od 12 zaposlenih

Prvič po 23. marcu je delež zaposlenih, ki so na čakanju, padel pod 10 odstotkov. Na čakanju je zdaj le še eden od dvanajstih zaposlenih (prej eden od osmih). Nižja je izražena skrb za delovno mesto med zaposlenimi (19 odstotkov, prej 26 odstotkov), nižja je tudi skrb za posledice v gospodarstvu na splošno (62 odstotkov, prej 69 odstotkov) – vse navedene razlike so statistično značilne, pojasnjuje Valicon.

Konec epidemije in tretji sveženj protikoronskih ukrepov zaznamujeta tudi rahlo višji optimizem potrošnikov glede pričakovanega finančnega stanja in obsega porabe – segment "prikrajšanih" se je znižal na z 19 na 15 odstotkov, segment "preskrbljenih" na drugi strani pa se je zvišal s 23 na 28 odstotkov, kar ocenjujemo kot spodbuden kazalnik za potrošnjo v prihajajočih mesecih.

Visoka stopnja zavedanja o nošenju zaščitnih mask

V tokratni meritvi so na Valiconu preverjali še, koliko javnost pozna pravila in ukrepe za zajezitev širjenja virusa covid-19, ki ostajajo v veljavi tudi po uradnem koncu stanja epidemije. Tri četrtine anketiranih pravi, da so vsaj delno seznanjeni s pravili in ukrepi, ki ostajajo v veljavi – ena petina v celoti (20 %), dobra polovica vsaj z večino (55 %). Slaba petina ni prepričana, ali so ali niso seznanjeni, skupaj pa le sedem odstotkov vprašanih pravi, da bolj ali sploh niso seznanjeni.

V dnevih po koncu epidemije je bilo izraženih nekaj nejasnosti v povezavi z nošenjem mask. Rezultati Valiconove meritve nakazujejo, da v javnosti prevladuje relativno visoka stopnja zavedanja in poznavanja pravil uporabe zaščitnih mask. Osnovno pravilo, ki velja za zaprte javne prostore, pozna štiri petine vprašanih (80 %). Kot so zapisali v Valiconu, iz podatkov ne morejo preprosto sklepati na dejansko stopnjo uporabe, obstaja pa velika verjetnost, da je delež dejanske uporabe temu precej blizu. Le trije odstotki vprašanih menijo, da maske niso potrebne nikjer več, 13 odstotkov pa, da je uporaba stvar lastne presoje.

Drugi val okužb večina pričakuje že letos

Več kot dve tretjini vprašanih (68 %) pričakujeta, da bomo drugemu valu okužb priča še letos ali na začetku prihodnjega leta (4 %), ena desetina meni, da bo sledil že v mesecu ali dveh (9 %). Dobra petina (22 %) je bolj optimistično razpoloženih in menijo, da ga bolj verjetno ne bo, šest odstotkov pa je povsem prepričanih, da drugega vala ne bo.

Da po koncu epidemije vendarle nismo postali povsem brezbrižni, pričajo tudi rezultati iz spodnje tabele, ki kažejo, da večji del prebivalstva vztraja pri vedenju iz časa ob razglasitvi epidemije (pri tem je seveda upravičen pomislek o razliki med deklarativnim in dejanskim vedenjem, a ta velja za obe meritvi v enaki meri).