Silvestrski dan na Valu namenjamo sprehodu skozi neverjetno slikovito, poglobljeno, ustvarjalno delo, ki so ga v iztekajočem se letu opravili naše novinarke in novinarji. Kaj vse so raziskovali, kaj so se naučili, kam vse so se pomešali s svojimi mikrofoni, kaj so odstrli in na kaj opozorili?

Tatjana Pirc med vsemi intervjuji, oddajami in projekti, ki jih je pripravila v letošnjem letu, izpostavlja radijsko serijo Živi in pusti živeti o o nestrpnosti in za strpnost.

Gorazd Rečnik se na Valu pogosto podpisuje pod oddaje Petkova Centrifuga, Nedeljski gost in Vroči mikrofon. Letos se je pogovarjal tudi z lazaristom Janezom Cerarjem, ki je preživel spolno zlorabo, je bil aprila gost Gorazda Rečnika. Rast v notranji svobodi je bila med drugim omenjena, tako lep izraz za to, kar lahko uvrstimo med novoletne zaobljube.

Novinarka in voditeljica Nataša Štefe je letos na Valu gostila vrsto pronicljivih sogovornikov: Mladen Dolar, Marcel Štefančič, Anita Riđić in številni drugi.

Verjetno najpomembnejša zunanjepolitična tema leta 2022 je vojna v Ukrajini in tudi na Valu smo ji skušali redno, ažurno in tudi kritično slediti. Vplivala je na ves svet. Na nekatere posamezne regije in države pa še posebej. Baltske države so namreč na nevarnost, ki jo predstavlja Rusija, opozarjale že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bile še toliko glasnejše. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako je vojna v Ukrajini vplivala na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je letošnjo pomlad na terenu preverjal Gašper Andrinek.

Na vprašanje, kateri svoj novinarski izsek izbrati, Nina Zagoričnik, naša, z nagrado za življenjsko delo nagrajena novinarka izpostavlja še kako pomembno vprašanje: "Kaj se zgodi, ko ti v vsakdanjem življenju vzamejo materni jezik? Kaj mora politika storiti, da bi preprečila izumiranje jezika, katerega zaščita je ustavno zajamčena?" Nina se je o tem letos pogovarjala s Koroško Slovenko Andrino Mračnikar, ki živi in ustvarja na Dunaju in je avtorica dokumentarnega filma Izginjanje.

Nina sicer na Valu med drugim pripravlja četrtkovi oddaji Prostor, ki je na sporedu ob 14ih, in Proti etru, ki mu lahko prisluhnete zvečer, redno pa pred Valovim mikrofonom gosti Nedeljske goste. Letos med drugim Silvo Čušin, Janeza Škofa, Jasmino Cibic, Marka Mandiča, Zdenko Badovinac, Daliborja Mataniča …

Kar nekaj prispevkov, reportaž, gostov, sogovornikov in sogovornic in njihovih zgodb je spoznala in v etru v iztekajočem se letu predstavila tudi Veronika Gnezda. Od raziskovanja Skalarjevega brezna oziroma iskanja najgloblje jame na svetu, pretresljive reportaže na gradu Cmurek pa do poleta v tandemu z jadralnim padalom. Veronika izpostavlja januarsko reportažo o stari mehanski uri na ptujskem mestnem stolpu. Gre namreč za prav posebno uro z najdaljšim in najstarejšim kamnitim urnim nihalom na svetu, ki je nasledila prvotno, pogorelo v požaru, za katero pa zdaj ugotavljalo, ali je to bila tista, katere mehanizem je upodobljen na skicah renesančnega umetnika Leonarda da Vincija.

Zahvaljujoč orodjem za komuniciranje, kakršen je Zoom, so na postali sogovorniki z vsega sveta še bolj dostopni. Maja Ratej se je letos pogovarjala z nekaterimi svetovno prepoznavnimi fiziki. Med njimi je bil tudi britanski fizik iraških korenin Jim Al Khalili.

Na Valu 202 radi pogledamo v nebo. Ne le ob rednih vremenskih napovedih, ampak pogled pogosto razširimo tudi na trende, ki jih znanstveniki zaznavajo na področju podnebnih in okoljskih sprememb. Več oddaj o okoljski problematiki je letos pripravil Jan Grilc.

Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … To smo ugotavljali v letošnji seriji Frekvence X Proteini, gradniki življenja, v kateri smo proteinom posvetili kar tri epizode. V prvi oddaji serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo tridimenzionalno obliko proteinov, in ugotovili, da lahko s tem znanjem bolje razumemo procese življenja in vzroke za številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. Druga epizoda tridelne se je poglobila v načine za določanje tridimenzionalne oblike molekul, med drugim smo pri tem spoznali krioelektronsko mikroskopijo. Maja Stepančič je med drugim poklicala Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije, in obiskala laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji.

Serijo Frekvence X Proteini, gradniki življenja sta novembra pripravila Maja Stepančič in biokemik dr. Ajasja Ljubetič. V sklepnem delu sta govorila še o umetni inteligenci, ki je zatresla tla na področju strukturne biologije. Ugotavljala sta, kako je algoritem Alpha Fold 2 napovedal 200 milijonov tridimenzionalnih oblik proteinov in kako nevronske mreže delujejo podobno kot naši nevroni, spraševala pa sta se tudi, kakšne so nove možnosti raziskovanja v strukturne biologije v prihodnje. Frekvenca X nove serije snuje tudi v novem letu.

Maruša Kerec izpostavlja četrtkovo stalnico Vala 202, tehnološki podkast Odbita do bita in teme, ki so letos na odbitem področju najbolj odmevale. Med njimi intervju z Jerco Kos, predsednico Društva filmskih in televizijskih prevajalcev. Govorili smo o poemmbnosti slovenščine, tudi ko govorimo o tujih korporacijah. Spraševali smo se, zakaj npr. Ponudnik pretočnih vidoevsebin Netflix, ki ga spremljamo tudi v Sloveniji, ne ponuja slovenskih podnapisov. Zakaj bi bilo nujno, da tudi tuje korporacije upoštevajo slovenščino v podnapisih?

Dobra novica za slovenščino in podnapise … Na podlagi tudi številnih medijskih pritiskov se je mesece kasneje Ministrstvo za kulturo odločilo, za oblikovanje skupine za spremembo zakona o javni rabi slovenščine. Tak zakon bi tudi tujim korporacijam na slovenskem trgu nalagal obvezo, da upoštevajo lokalne jezike. "Zato se mi zdi je pomembno opozarjati, izpostavljati, težiti in klepetati tudi o temah, ki se zdijo tako daleč kot sedež tehnoloških korporacij. Ker se lahko, če te teme nasvljamo, vendarle kaj spremeni," še dodaja Maruša.

Leto 2022 je bilo zagotovo tudi 'superšportno' leto. Olimpijske igre v Pekingu so bile prvi vrhunec – svetovno nogometno prvenstvo zadnji. Slovenski športniki in športnice blestijo na najvišji ravni, kar gotovo veste. Leto smo že prečesali v posebni enourni oddaji.

Ob praznovanju 35. obletnice Vala 202 pred 15 leti smo prvič zasnovali našo akcijo Sekunde rešujejo, da bi tudi z njo čim več ljudi spodbudili k učenju temeljnih postopkov oživljanja in k nakupu avtomatskih defibrilatorjev nagovorili lokalne skupnosti, podjetja in posameznike. Danes je javno dostopnih nekaj tisoč takih aparatur, kar nekaj pa je tudi preživelih, ki so jim življenje rešili popolni laiki. Nekaj uspešnih zgodb smo predstavili tudi v letošnji akciji Sekunde rešujejo, med drugim tudi zgodbo s Koroške, v kateri je naša sogovornica opisala, kako je po prijetnem praznovanju na parkirišču pred gostiščem nepričakovano postala očividka srčnega zastoja bližnje osebe. Oživljanje, ki se je končalo srečno, za rešeno osebo ni imelo dolgotrajnih zdravstvenih posledic, je pa nedvomno močno zaznamovalo življenje naše sogovornice.

Rešiti življenje bližnjemu, prevzeti odgovornost in pomagati, ko je odtekajoče življenje v tvojih rokah, je zagotovo dogodek, ki vsakomur, ki je to doživel, zaznamuje življenje. Jana Vidic, gonilna sila akcije Sekunde rešujejo na Valu 202, pa ob tem dodaja še najnovejšo razveseljujočo vest: Pred nekaj dnevi so ji iz mariborskega kliničnega centra sporočili, da je srčni zastoj utrpel 25-letnik. Z njim je bil njegov brat dvojček, ki ga je odlično oživljal. "Gospod je že doma in to brez kakršnih koli zaznavnih posledic," so še dodali.

Na Valu vseskozi skrbimo, da pridobivamo v svoje vrste mlado novinarsko moč. Tukaj svojo pot začne veliko novinarjev, ki osvajajo svoje prve praktične izkušnje pred radijskim mikrofonom in pri snovanju novinarskih prispevkov. Neža Borkovič izpostavlja zdravstveno in družbeno zelo relevantno temo.

50 let Vala 202

Val 202 je leta 2022 dopolnil 50 let. Petdesetih valovskih let smo se spomnili tudi z oddajami o oddajah, tistih, ki so nekdaj polnile naš radijski eter, in teh, ki ga še vedno polnijo, ter seveda z njihovimi ustvarjalci in ustvarjalkami. Poiščite jih v podkastu Zgodbe.

Junija pa smo svoj rojstni dan obeležili z veličastno glasbeno zabavo Dan 202, koncertom slovenske popularne glasbe, ki je zaznamovala več generacij poslušalcev. Ogledali si ga boste lahko na silvestrsko noč, takoj po polnoči na TV Slovenija.