Mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. junij, je leta 2011 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Vir: Pixabay
Mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. junij, je leta 2011 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Vir: Pixabay

"Kakršna koli oblika nasilja je dejanje, ki nas lahko prestraši, prizadene in poniža," je opomnila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan. Po njenem mnenju je pomembno, da nasilje prepoznamo, preprečujemo, obsodimo in se nanj ustrezno odzovemo. Starejši imajo pravico do dostojanstva, varnosti in spoštovanja ne glede na svojo starost ali zdravstveno stanje. Treba je oblikovati mrežo podpore, znotraj katere lahko starejši poiščejo pomoč in zaščito v primeru nasilja ali zlorab, je prepričana.

Predsednica Zveze društev upokojencev je ob tem izpostavila, da nasilje nad starejšimi zahteva skupno pozornost vseh in odločno ukrepanje, da bi ustvarili varno okolje. Vsak posameznik si namreč zasluži, da živi v okolju stabilnega miru in brez strahu pred nasiljem.

Varuh: Kot družba moramo imeti do nasilja ničelno toleranco

Vse več pobud, ki se nanašajo na nasilje in nehumano ali ponižujoče ravnanje v domovih za starejše, prejema tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Med njimi so tudi anonimne pobude, kar po njegovih navedbah lahko kaže na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Hkrati zaznava tudi nasilje svojcev nad starejšimi člani družine. To je pogosto skrito za štiri stene in ga ne prepoznajo niti starejši sami ali pa se ga bojijo prijaviti, ker so odvisni od svojcev.

Svetina pri tem poudarja, da moramo imeti kot družba ničelno toleranco do nasilja. Glede na to poziva vse, ki opazijo ali zaznajo tovrstno nasilje, naj ga prijavijo pristojnim organom. Novoizvoljene evropske poslance in prihodnjo sestavo Evropsko komisijo poziva, naj med svoje prednostne naloge uvrstijo novo strategijo EU-ja za starejše. "Starejši ne smejo biti obravnavani kot breme v družbi, ampak so dejaven, ustvarjalen in povezan del skupnosti," je zapisal v sporočilu za javnost.

Minister: Naša odgovornost je predvsem preprečevaje nasilja

Minister za solidarno prihodnost je Simon Maljevac je v poslanici ob mednarodnem dnevu spomnil, da so se v socialnovarstvenih zavodih v preteklem letu zgodili primeri fizičnega in psihičnega nasilja, zaradi katerih je bilo treba takoj in učinkovito ukrepati. "Odzvali smo se hitro in odločno, poskrbeli za zaščito žrtev in zadeve predali pristojnim organom," je spomnil.

Ob tem kot ključno vidi, da so ministrstvo in predstavniki strokovnih organizacij oblikovali posebno delovno skupino za organiziran boj proti nasilju nad starejšimi. Pripravila je enoten nabor ukrepov in protokolov za preprečevanje nasilja nad starejšimi in za ukrepanje v primeru nasilja. "Vsako nasilje ostro obsojam, zato naša odgovornost ostaja predvsem v njegovem preprečevanju," je poudaril. Kot je zagotovil, v aktualni vladi razumejo pomen, ki ga ima krepitev javnih storitev. Zagotavljajo namreč splošno dostopnost za vse ne glede na okoliščine, iz katerih posameznik prihaja.

Oblika nasilja tudi izključevanje in oteževanje dostopa do storitev

V Srebrni niti – združenju za dostojno starost so ob tem izpostavili oceno Svetovne zdravstvene organizacije, da je vsaka šesta starejša oseba tarča ene od oblik nasilja. Spomnili so, da v Sloveniji že več kot 145.000 prebivalk in prebivalcev nima osebnega zdravnika, med njimi pa je veliko starejših. Ti so šibek člen tako v družbi na splošno kot v zdravstvenem sistemu.

Starejši se poleg tega vedno težje znajdejo v pospešeni in agresivni informatizaciji zdravstva. "Gre za digitalno nasilje nad starejšimi," so posvarili. Zavzemajo se, da bi bil tudi analogni sistem vsem dosegljiv še vsaj 20 ali 30 let.

Prav tako vidijo nasilje pri dostopu do dolgotrajne oskrbe, zlasti v domačem okolju. Čakalne dobe za mesta v domovih so nesprejemljivo dolge. Pri tem so se naslonili na podatke Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, po katerih na sprejem v domu čaka skoraj 18.800 ljudi, med njimi tudi 5000 nujnih primerov. Odločevalce pozivajo k takojšnji ureditvi kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, saj izvajalcev povsod primanjkuje.

Navsezadnje ni dovolj razvita paliativna oskrba, občine pa storitve te oskrbe subvencionirajo zelo različno, tako da gre še za eno obliko diskriminacije starejših, so opazili.