Zakon o dolgotrajni oskrbi mora starejšim omogočati možnost izbire o načinu njihovega življenja, menijo v Srebrni niti. Hkrati se zavzemajo za to, da bi resorja za socialo in zdravstvo sodelovala med seboj.

Zveza društev upokojencev Slovenije prav tako ugotavlja, da veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi v praksi ni izvedljiv. Glede na to podpirajo uveljavitev sprememb zakona, ki izvajanje zakona pomikajo v leto 2024. Če bo referendum o spremembah izveden in bo predlagateljem z njim uspelo, se bo zakon začel uporabljati z letom 2023, kar po njihovem svarilu pomeni ukinitev oziroma poseganje v že pridobljene pravice številnih.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da mora v skrb za starejše vedno dejavno in odgovorno vstopati država z vsemi svojimi službami, skrb zanje pa mora biti odgovornost vseh nas, ki živimo ob njih. Skrbeti za starejše danes ne nazadnje pomeni skrbeti zase jutri, je spomnil.

Sindikat upokojencev Slovenije pa ob mednarodnem dnevu vztraja pri sistemskih rešitvah za blažitev revščine med upokojenci, zato predlagajo izredno uskladitev pokojnin. Ta bi morala po njihovih navedbah glede na izračun pokojninskega zavoda znašati 4,4 odstotka. Poleg tega predlagajo, da se letni dodatek za upokojence preoblikuje v 13. pokojnino.

Za ohranjanje kakovostnega življenja v starosti potrebujemo sistem skrbi za starejše, ki bo vsem pomoči potrebnim ne glede na njihov socialni položaj zagotavljal enako dostopnost in dosegljivost pravic in storitev, so v poslanici ob mednarodnem dnevu zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so opozorili, mora biti dolgotrajna oskrba kakovostna, vsem dostopna in brezplačna. Ministrstvo bo na ta načela posebej pozorno pri nadgradnji zakona o dolgotrajni oskrbi, so zagotovili.

Mednarodni dan poteka pod geslom Odpornost starejših v spreminjajočem se svetu, nevladne organizacije za starejše pa bodo na slovesnostih v New Yorku in Ženevi ter na Dunaju same izbrale teme, ki jih bodo najbolj poudarile. V New Yorku bodo poudarili odpornost in prispevek starejših žensk, so objavili Združeni narodi.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pri tem navedli, da je bilo v Sloveniji leta 2019 pričakovano število zdravih let življenja ob rojstvu manjše kot v EU-ju, in sicer pri ženskah za šest odstotkov, pri moških pa za 5,3 odstotka. Ta razlika je največja v starostni skupini nad 65 let. Na NIJZ-ju zato priporočajo, naj bo naše življenje vedno dejavno in zdravo.

Ob podatku o stopnji tveganja revščine v Sloveniji lani, ki je bila med starimi 65 let ali več najvišja, pa svetujejo širitev socialne mreže in vključevanje v brezplačne dejavnosti. Prav tako bo ljudem v stiski koristilo, če bodo spregovorili o problematiki in zaprosili za pomoč.