Politizacije neodvisnih državnih institucij po mnenju varuha človekovih pravic Petra Svetine kažejo na slabo razumevanje delovanja sodobnih demokracij. "Pričakujem spoštovanje naše neodvisnosti in samostojnosti, tudi finančne avtonomije, na kar državo opozarja tudi Evropska komisija v svojem poročilu o stanju pravne države v Sloveniji," je poudaril ob predstavitvi poročila varuha človekovih pravic za lani.

Varuh v poročilu za lani opozarja tudi na neodzivnost državnega aparata. Ta mora biti dostopen in prijazen do prebivalk in prebivalcev, žal pa je pogosto odtujen in brezčuten, ugotavlja. Lani so na uradu varuha med drugim obravnavali pobudo, ko je trajalo kar tri leta, da je pristojni organ rešil pritožbo za premestitev iz enega od domov za starejše v drugega, kar je po mnenju varuha nesprejemljivo.

Varuh je zaskrbljen tudi nad razmahom epidemije nestrpnosti in sovražnosti. "Svoboda izražanja je demokratična pridobitev, vendar ni absolutna. Že od začetka svojega mandata neprestano poudarjam skrb za etiko javne besede in spoštovanje človekovega dostojanstva. Kam podpihovanje in sovražnost lahko pripelje, so pokazali tudi dogodki v zadnjem tednu," je poudaril.

Varuh lani prejel tretjino več zadev kot pred letom 2020

Opozoril je tudi na pomanjkanje sodnih izvedencev v družinskih zadevah. To je v Sloveniji izredno kritično in lahko vodi v kršitve pravic otrok, zato od vlade in Zdravniške zbornice Slovenije pričakuje, da to nevzdržno stanje v najkrajšem mogočem času odpravita. Pristojne poziva tudi, da čim prej odpravijo pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi, ki v premajhni meri zagotavlja človekove pravice starejših in invalidov.

Na področju zdravstvene oskrbe pa poziva k čimprejšnjemu sprejetju ukrepov za zagotavljanje zadostnega števila zdravnikov družinske medicine, medicine dela, pedopsihiatrov, oftalmologov in kliničnih psihologov. Od Zdravniške zbornice Slovenije pa pričakuje korektno sodelovanje in neizogibanje odgovornosti, kadar jih zaprosijo za posredovanje strokovnega mnenja.

Urad varuha je lani prejel kar tretjino več zadev kot pred letom 2020. Obravnaval je skoraj 7000 zadev in ugotovil 276 kršitev človekovih pravic. Predlaganih je 86 novih priporočil.

Poslanke in poslanci soglasno sprejeli priporočilo varuha

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Janez Žakelj (NSi) poudaril, da bodo priporočila varuha podprli, saj v stranki menijo, da se o spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji ne bi smeli pogajati. V stranki pozdravljajo tudi mnenje varuha, da je treba čim prej sprejeti ukrepe za zagotavljanje zadostnega števila zdravnikov družinske medicine in priporočila varuha v povezavi z otroki s posebnimi potrebami.

Pomembno je, da politika dosledno in brezpogojno spoštuje vlogo neodvisnih institucij, ki imajo moč ukrepati ali opozoriti na nezakonite odločitve vlade ali DZ-ja, je poudarila poslanka SD-ja Meira Hot. "Da to ni le abstraktna nevarnost, temveč je zdrs v avtokracijo in derogacijo človekovih pravic in svoboščin vedno še kako mogoč scenarij, smo namreč že doživeli in občutili v času covidne krize pod taktirko prejšnje vlade, ko so demokratične procese zamenjali nezakoniti odloki," je spomnila. Poudarila je tudi, da mora vlada poročilo varuha razumeti kot seznam prioritetni nalog, ki jih je treba nemudoma obravnavati.

V Levici so zaskrbljeni zaradi slabih razmer v azilnih domovih, skrbi jih tudi problematika revščine starejših, ki je višja kot med preostalim prebivalstvom. Velika večina starejših ljudi tudi ne pozna možnosti uveljavitve pravice do varnostnega dodatka in drugih pravic, denimo na področju zdravstva in oskrbe, je poudarila poslanka Levice Tatjana Greif.

Kritična pa je bila tudi do poraznega stanja na javnem zavodu RTV Slovenija. "Vemo, kaj izvaja vodstvo RTV Slovenija v zadnjem času in kaj se dogaja z javnim zavodom ter njegovimi zaposlenimi zadnji dve leti. Najhuje je, da je s tem resno ogrožena ustavna pravica javnosti do obveščenosti in informiranosti. Nujni so mehanizmi za depolitizacijo javnih medijev in zaščito novinarske svobode," je poudarila Greif.

Dogajanje na RTV-ju so poudarili tudi v poslanski skupini Svoboda. Poslanec Aleksander Prosen Kralj je spomnil, da vodstvo RTV-ja z opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja 38 zaposlenim, ki so izrazili podporo šikaniranim sodelavcem, poskuša utišati zaposlene in njihove predstavnike. Ob tem je navedel ugotovitev varuha, da bi delavcu, ki mu je izrečen opomin pred odpovedjo, moralo biti zagotovljeno sodno varstvo. Trenutno ni tako, kar je kršitev človekovih pravic. Ničelno toleranco bi morali kot družba imeti tudi do sovražnega govora ali kakršne koli druge oblike nasilja, je opozoril.

Država in institucije bi morale storiti več za vzpostavitev socialne pravičnosti in zmanjševanje revščine, ki je eden od največjih posegov v človekovo dostojanstvo in lahko vodi v socialno izključenost, pa je poudarila poslanka SDS-a Eva Irgl. Prav tako je treba storiti več za izboljšanje položaja v domovih za starejše in drugih oblikah institucionalnega varstva, meni.

Državni zbor je v okviru glasovanj soglasno sprejel priporočilo, s katerim DZ vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh priporoča upoštevanje priporočil varuha iz poročila za lani in naj izvedejo vse potrebne ukrepe za uresničevanje priporočil državnega preventivnega mehanizma.