Varuhinja je prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja 10.b člena zakona o tujcih predlagala zaradi specifičnosti ureditve, ki ima "lahko zelo daljnosežne posledice". Gre za člen, ki ureja ukrepe ob spremenjenih migracijskih razmerah. Varuhinja meni, da je ta člen neustaven z vidika prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.

Glede 10.a člena, ki določa postopek prepoznave spremenjenih razmer na področju migracij, pa varuhinja meni, da odgovornost zanjo pripada institucijam, kot so vlada, DZ in svet za nacionalno varnost. So pa zanjo sporni ukrepi opredeljeni v 10.b členu.

Sporni ukrepi člena 10.b
Določba opredeljuje ukrep, ki ga lahko DZ sproži ob morebitnih zaostrenih migracijskih razmerah, in sicer člen 10.b tako predvideva, da ob aktivaciji ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU-ja, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva zakon.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU-ja, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvajanja.

Za tak ukrep mora glasovati absolutna večina, torej 46 poslancev DZ-ja, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa.

Absolutna pravica
Namestnik varuhinje Miha Horvat je pojasnil, da "ima Slovenija tudi po mednarodnem pravu vsekakor pravico do nadzora nad vstopom tujcev, dovoljenji za njihovo bivanje in izgon, a obenem velja, da suverenost države v tem pogledu ni neomejena". A osrednji vidik zahteve varuhinje je neskladje z 18. členom slovenske ustave in 3. členom evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. "Ta pravica je absolutna, kar pomeni, da je ni mogoče omejevati," je opozoril Horvat.

Prav tako po mnenju varuha 10.b člen ne zadosti zahtevama načela jasnosti in določnosti predpisov, obenem pa tujcu ne zagotavlja učinkovitega in poštenega postopka. V zahtevi je varuh izpostavil tudi vprašanje razlikovanja med mladoletniki s spremstvom oziroma brez, kar krši načelo enakosti pred zakonom.

Varuhinja: Peticija name ni vplivala
K sprožitvi ustavne presoje za novelo zakona o tujcih so varuhinjo pozivali v nevladnih organizacijah, pred dobrim mesecem pa je prejela tudi poziv 1.300 podpisnikov peticije. Ti so varuhinjo pozvali, naj "ustavi norost po imenu novela zakona o tujcih", in dodali, da ima ob zakonu, ki tepta človekove pravice, na izbiro le jasno nasprotovanje ali odstop s položaja.

Ob tem je Nussdorferjeva danes poudarila, da peticija ni prav v ničemer vplivala na odločitev varuha, "kajti varuh je samostojen in se odloča glede na to, kaj meni glede varstva človekovih pravic". Ob tem je dodala, da so današnji časi "težka preizkušnja strpnosti, gre za svetovni pojav, prisotna je tudi bojazen pred terorizmom", in opozorila, da do nestrpnosti, ki lahko uniči tudi varnost državljanov in povzroči napetosti, ni daleč.

Novela je bila deležna številnih kritik
Novela zakona o tujcih je bila že ob sprejemanju deležna številnih kritik o neustavnosti in neskladnosti z mednarodnim pravom. Sporen je bil predvsem poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, če niso izpolnjeni pogoji za vstop. Po mnenju inštituta Danes je nov dan, ki je sprožil peticijo, pa bi Slovenija s tem kršila pravico do učinkovitega azilnega postopka in posledično Ženevsko konvencijo o varstvu človekovih pravic ter Dublinsko konvencijo.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ustavni presoji nikoli ni nasprotovala. Čeprav verjame v ustavnost ukrepov, bi imela z njo namreč država trdneje začrtano smer, kako naj ravna, ko doseže obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti.