K vložitvi ustavne presoje jo je pozivalo več nevladnih organizacij, s peticijo tudi 1400 posameznikov. Novela je po njihovem sporna, ker Sloveniji omogoča, da ob morebitni ponovitvi množičnega preseljevanja lahko zapre meje za vse begunce.

Varuhinja bo vsebino zahteve za presojo ustavnosti predstavila v sredo.

Nevladniki zadovoljni, če se bo to res zgodilo
Odločitev varuhinje človekovih pravic, če informacija o vložitvi ustavne presoje drži, pozdravljamo, pravi Katarina Bervar Sternad iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Vsebina novele zakona o tujcih je namreč – kot poudarja – protiustavna, saj posega v pravice beguncev: "Zakon je sporen, ker bo Slovenija na Hrvaško in druge države vračala posameznike brez ustreznega postopka ocene, ali so upravičeni do zaščite ali ne. Problematičen pa je zakon tudi z vidika učinkovitosti pravnih sredstev."

Rešitve v zakonu so razburile strokovno javnost, kritike pa so prihajale tudi iz tujine. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je bil ob nedavnem obisku pri nas jasen: "Zakon ni v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki od Slovenije zahtevajo, da vsem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotovi individualno obravnavo."

Razdeljena koalicija
Da je tako oster ukrep nujen, pa je ob sprejemanju novele večkrat ponovila notranja ministrica Vesna Gjörköš Žnidar. Veliki selitveni pritiski bi po njenem namreč lahko vodili v zlom našega azilnega sistema.

Vsebina zakona pa je močno razdelila koalicijo. Podporo zakonu je odrekel del SMC-jevih poslancev s predsednikom državnega zbora Brglezom na čelu. Proti so glasovali tudi v SD-ju in delu Desusa. Zaradi tako velikih razhajanj je tako tudi po mnenju vladnih strank prav, da ima o tako pomembnem zakonu zadnjo besedo ustavno sodišče.