Poleg tega je v poročilu znova omenjeno kršenje pravic otrokom, manjšinam, ki jih ustava ne omenja, invalidom, tujcem in izbrisanim. V poročilu varuhinja Zdenka Čebašek Travnik ugotavlja, da so bili nekateri zakoni sprejeti prehitro, v postopku pa se ni upoštevalo strokovne in druge zainteresirane javnosti.

Varuhinja ugotavlja, da ljudje ne poznajo dovolj že znanih pritožbenih poti, ki bi jih lahko uporabili pri uveljavljanju svojih pravic, premalo so tudi seznanjeni s pooblastili, ki jih ima varuhinja.

Potrebna večja aktivnost pri preganjanju sovražnega govora
Zdenka Čebašek Travnik je posebej izpostavila Državno volilno komisijo, ki ni želela prisluhniti priporočilom varuhinje, da nekatere podatke o volilnih in referendumskih postopkih objavi prej, kot so bili sicer.

Poročilo se je dotaknilo tematike verskih skupnosti, nasprotovanja gradnje džamije in sovražnih napisov na objektih ter spomenikih nekaterih verskih skupnosti. Pri tem varuhinja opozarja, da je netenje sovraštva na verski podlagi le redko deležno kritik.

Ker je pojem sovražnega govora premalo znan, ga ljudje ne prepoznajo kot takega, zato bi moralo biti predvsem tožilstvo dejavnejše pri preganjanju. V preteklosti smo bili tudi priča neresni obravnavi posameznih ovadb oziroma naznanil, tudi ko je to podala varuhinja, saj se pristojni organi pregona na posamezna ravnanja sploh niso odzvali. K ozaveščanju in obveščanju ljudi o kršitvah lahko pomembno prispevajo tudi mediji, meni varuhinja.

Mediji pretirano posegli v zasebnost
Vendar pa je bila varuhinja do medijev tudi kritična, saj so pretirano posegli v zasebnost tako odraslih domnevnih storilcev kot otrok, ki so bili vpeti v družinske spore ali tragedije. "Interes javnosti ne more biti opravičilo za posege v zasebnost, ki posamezniku lahko povzročijo hude travme." Varuhinja je opozorila, da samoomejevanje medijev ne deluje, zato je treba razmisliti o učinkovitejših mehanizmih, zato pozdravlja rešitve v novem kazenskem zakoniku, ki dajejo možnost sankcioniranja nepotrebnega in škodljivega izpostavljanja otrok v medijih.

Varuhinja se je dotaknila tudi negotovega delovnopravnega položaja novinarjev, saj je prepričana, da negotovost vpliva tudi na kakovost in neodvisnost dela novinarjev, pri tem pa opozarja, da status novinarjev v zakonu o medijih v skladu z varuhinjimi predlogi še ni urejen.

Ratifikacija konvencije o invalidih je po mnenju varuhinje šele začetek drugačnega odnosa države do oseb s posameznimi oblikami invalidnosti. A ostajajo neurejena številna področja, zato varuhinja med drugim predlaga, da se sistemsko uredi zagotavljanje finančnih sredstev za razumne prilagoditve študijskega procesa štidentkam in študentom s posebnimi potrebami, na novo pa je treba določiti tudi, kdo in s kakšno stopnjo invalidnosti je upravičen do parkirne karte, ter poostriti nadzor nad uporabo tovrstnih parkirnih prostorov.

V zaporih nesprejemljive bivanjske razmere
Madžarska, italijanska in romska skupnost pričakujejo dopolnitev in izvajanje veljavne zakonodaje, druge manjšine pa se borijo za cilje, ki pogosto ostajajo nedosegljivi. Zato varuhinja poziva vlado in DZ, naj se opredelita do pobud za sprejetje dodatnih ukrepov varstva tudi tistih manjšin, ki niso v ustavi posebej opredeljene, ter sprejmeta dodatne ukrepe za spodbujanje, razvoj in ohranitev njihove etnične in narodnostne identitete.

V zaporih so zaposleni v uradu varuhinje človekovih pravic velikokrat naleteli na nesprejemljive bivanjske razmere, pomanjkanje osebja in sredstev, kršitev delovnopravne zakonodaje pri zaposlenih in preobremenjenost paznikov. Kljub temu je sodelovanje urada in nevladnih organizacij, ki skupaj opravljajo nadzor institucij, kjer je ljudem omejena svoboda gibanja, zgled številnih državam.

Je pa varuhinja v poročilu opozorila na nevzdržne razmere zaprtih oseb, ki imajo duševno motnjo ali bolezen. Psihiatrične bolnišnice so začele odklanjati bolnike, pri katerih morajo poleg zdravljenja opravljati tudi varovanje, saj nimajo ustreznih prostorov, kadrovskih pogojev, vprašljivo pa je tudi varovanje človekovih pravic drugih oseb, ki so na zdravljenju, opozarja varuhinja.

Sodni zaostanki so se zmanjšali, a nekateri postopki še vedno trajajo skoraj desetletje
Sodni zaostanki so se na statistični ravni res zmanjšali, ugotavlja varuhinja, a pobudniki še vedno poročajo o devet let in več trajajočih postopkih. Zato varuhinja priporoča sprejetje ukrepov za zagotovitev hitrejšega sodnega odločanja o začasnih odredbah. Varuhinja še vztraja, da morajo pristojni organi zagotoviti ustrezne pogoje za to, da bodo sodni izvedenci in cenilci pri pripravljanju izvedeniških mnenj ali cenitev svoje delo opravljali z vso strokovno in moralno odgovornostjo, natančno, odgovorno in nepristransko ter v postavljenem roku.

Varuhinja opozarja tudi na nepravilnosti delovanja policije v odnosu do posameznilkov, a pri tem poudarja, da policija večino varuhovih priporočil preuči in jih tudi uresniči. Pri tem je varuhinja izpostavila izdajanje plačilnega naloga pooblaščene osebe prekrškovnega organa le, ko sama zazna storitev prekrška, in učinkovitejše delo inšpektorata za notranje zadeve pri zasebnem varovanju.

"Stanovanjska politika je neustrezna"
Varuhinja znova opozarja (in se ob tem sprašuje, kolikokrat bo še treba) na čimprejšnjo zakonsko ureditev povrnitve materialne vojne škode, ki so jo utrpeli izgnanci, vojni ujetniki in prisilno mobilizirani v nemško vojsko med drugo svetovno
vojno.

Stanovanjska politika je neustrezna, pobudniki pa se na varuhinjo pogosto obračajo, ker ne dobijo redne zaposlitve ali poštenega plačila za svoje delo. Ob tem je varuhinja poudarila, da je treba okrepiti delovanje inšpektorata za delo, inšpekcije za sistem javnih uslužbencev in sprejeti določnejše ukrepe za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, saj so določila preveč ohlapna.