Pred nedeljskim referendumom o novem zakonu o RTV Slovenija smo se z nekdanjim direktorjem Radia Slovenija Vinkom Vasletom pogovarjali o tem, kakšne bodo po njegovem mnenju posledice tega zakona.

Zagovorniki novega zakona o RTV SLO trdijo, da bo ta zakon povečal avtonomijo nacionalne radiotelevizije in z drugačnim načinom sestavljanja programskega sveta zmanjšal vpliv političnih strank. Vi se ne strinjate s temi napovedmi. Zakaj ne?

Največ o avtonomnosti in profesionalnosti zakona o RTV Slovenija pove dejstvo, da je ministrstvo za kulturo v uradnem sporočilu za javnost "pozabilo" objaviti, kaj mednarodni strokovnjaki, ki jih je Mirovni inštitut pozval, naj ocenijo ta zakon, v resnici menijo o tem zakonu.

V resnici ti mednarodni strokovnjaki - vsaj dva, ki sta zakon zelo natančno prebrala in ga tudi komentirala, povesta točno to, kar vseskozi govorimo tudi v ZNP-ju: namreč, da ta zakon pomeni res popolno politično, strankarsko in Zaresovo okupacijo tega zavoda, zlasti preko sestave nadzornega sveta.

Petčlansko vodstvo tega zavoda praktično nima nobenih pristojnosti več. O vsem po novem zakonu odloča nadzorni svet. To je popolna neumnost glede na to, da je nadzorni svet v vseh podjetjih tisti, ki nadzoruje zakonitost poslovanja, zlasti finančnega poslovanja.

Po tej različici Širčinega zakona, ki je bil sprejet, pa nadzorni svet praktično sprejema, celo pred svetom RTV-ja, vse najpomembnejše dokumente, odloča o vseh najpomembnejših vprašanjih in odloča o vseh najpomembnejših kadrih. A to kritiko, ki so jo izrekli tudi strokovnjaki iz Evrope, je ministrica pozabila omeniti v svojem sporočilu za javnost.

Poleg tega je treba poudariti tudi, da se tisto, čemur v ZNP-ju pravimo oranžna revolucija na RTV-ju, že dogaja, in to še pred referendumom. Dve takšni stvari sta se zgodili. Prva je afera s Kričačem, kjer si je odgovorni urednik, ki je član Zaresa in je tudi kandidiral na zadnjih volitvah na njihovi listi, privoščil to, da je v našem internem časopisu enostransko navijal za sprejetje zakona, drugim pa ni dal te možnosti, da bi povedali drugačno mnenje.

Druga stvar se je zgodila v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17-tih. Prejšnji teden sta bila namreč v studiu kar dva predstavnika Zaresa - eden je bil Franco Juri, in sicer kot formalni predstavnik stranke Zaresa, druga predstavnica pa je bila gospa Alenka Škrabec z Instituta Novum, kjer pa so v glavnem člani stranke Zares, ona pa je predsednica Zaresa v Ribnici. To je zdaj ta civilna družba, ki bo čez stranska vrata prihajala v našo hišo, to je ta lažna civilna družba, o kateri govorimo v ZNP-ju.

Kakšne bodo posledice novega zakona, če bo potrjen na referendumu?

Ni naključje, da si oblast v razmerah, ko praktično vsak teden, vsak dan pride iz koalicijskih, oblastnih oz. vladnih vrst kakšna nova, večja ali manjša afera, želi popolnoma podrediti javno RTV. Večino drugih medijev imajo na neki način v svojih rokah že od prej, in sicer prek svojih lastnikov pooblaščencev. Zdaj želijo dobiti v roke še javno RTV.

Če jim to s potrditvijo novega zakona na referendumu uspe, potem bo nemogoče nekemu politiku reči, da se je zlagal. Prav tako bo v tem primeru nemogoče poročati o tem, kakšne so dejanske socialne, ekonomske in gospodarske razmere v naši Sloveniji, saj bodo novi kadri, ki bodo prišli po novem zakonu, te stvari zapakirali v nekakšen paket lepot, v katerem bodo zbrani izmišljeni uspehi zdajšnje koalicije in vse skupaj bo "okinčeno" z veliko rdečo pentljo.

Mi vemo, da so dejansko razmere katastrofalne, in to vidijo zdaj tudi tisti, ki so te stranke volili in postavili na oblast. Vsi vidijo, da velikanskih problemov v tej državi nihče ne rešuje na pravi način in da imamo predsednika vlade, ki mu je več do njegove lastne podobe in fototerminov z uglednimi tujimi politiki kot do tega, kaj se dejansko dogaja v državi.

Mislim, da objavljene depeše o premierju Borut Pahorju kažejo tudi na to, da ima v teh razmerah popolnoma izkrivljeno predstavo o realni situaciji v državi, ki naj bi jo vodil. Menim pa, da on ni sam kriv za to, saj ima navsezadnje okrog sebe ministre in svetovalce. Zdi se mi tudi zelo nepošteno, da bi bil zdaj vsega kriv Pahor, ker so pač tisti, ki so ga podpirali in spravili na oblast, ugotovili, da je on kriv.

Zapitek vsega, kar se je v naši državi zgodilo v dveh letih vladavine te koalicije, bodo plačali vsi v koaliciji, in sicer zato, ker so vsi enako odgovorni. Pahor je samo prvi med najbolj odgovornimi. Največjo ceno pa bomo plačali ljudje, davkoplačevalci.

V javnosti se govori o seznamih nezaželenih novinarjev, ki naj bi jih po potrditvi novega zakona odstranili z RTV-ja. Nekateri pravijo, da so ti seznami izmišljotina, drugi menijo, da res obstajajo, in opozarjajo na dogajanje na STA-ju, kjer so pred letom dni na cesto vrgli takratnega odgovornega urednika Boruta Meška. Kaj pa menite vi - ali ti seznami res obstajajo? Je strah pred odstranjevanjem novinarjev upravičen?

To, v kakšno situacijo lezemo in zakaj je RTV tako na udaru, da jo hočejo popolnoma politično zasesti, je tudi v skladu s tem, kar nekateri danes čisto mirno pripovedujejo. Recimo Cveta Zalokar Oražem iz stranke Zares, ki je napovedala, da ni nič hudega, če kakšnega slabega novinarja iz te hiše odpustijo.

Tudi sam se strinjam, da je lahko kakšen novinar slab, toda ona je kot politik zadnja, ki lahko ocenjuje, kdo je dober in kdo slab novinar. Po katerih kriterijih bodo odločali o tem, kdo je v tej hiši dober ali slab? Bo to po tem, h kateri politični opciji ga bodo pritaknili, kakšno ideološko etiketo mu bodo nalepili na hrbet? Ali pa bo zanje dovolj že to, da se je zavzemal za civilizirano razčiščevanje povojne morije?

Od leta 2008 imamo v tej deželi dvojne kriterije. Nimamo samo dve pravni državi, ampak tudi dvojni kriterij o tem, kako kakšno stvar razlagati, kaj je dobro, kaj je slabo, kaj je primerno, kaj je neprimerno, kdo je pravi kader, kdo je nepravi kader, kaj je laž in kaj resnica. S tem nas ta oblast spravlja v shizofreni položaj, do česar nima nobene pravice, ker je začasna kot vsaka oblast. Zato se večina v tej državi počuti slabo, strah jih je sedanjosti in prihodnosti.

Zagovorniki zakona so prepričani, da bo novi zakon izboljšal program.

Stalna mantra ministrice za kulturo Majde Širce je, da bo novi zakon v to hišo prinesel kakovostnejše programe, več kulture, pa še več kulture, in da bo tako rekoč, ko bo zakon sprejet na referendumu, v tej hiši vse idealno. To je seveda blef. V bistvu gre zaresovcem in tej koaliciji za čisto nekaj drugega: za - če se izrazim malo simbolično - trideset minut informativnega programa. Za nobeno kulturo jim v resnici ne gre.

To, kako se bo čez noč vse spremenilo in da bodo zdaj dobri programi, je izmišljotina. Je pa tudi diskreditacija zdajšnjih programskih vsebin, ki naj bi bile vse po vrsti katastrofalne, za kar naj bi bilo krivo prejšnje vodstvo RTV-ja in TV-ja. V resnici ni šlo za Piramido, Strasti in Na zdravje - šlo je za dokumentarne oddaje o zločinih v preteklosti, za poročanje o grobovih po Sloveniji - s tem se zdajšnji dediči preteklosti ne morejo, ne znajo in ne zmorejo soočiti. To bi bila civilizacijska sprava z mrtvimi - najprej z njimi, brez tega tudi z živimi ni mogoča.

Seveda si ne delamo nobenih utvar okoli tega, kaj si ta oblastna struktura v tej hiši želi. Tako so neprestano na tnalu tudi Pogledi Sloveniji. Nekateri organi seveda javno ne govorijo o njihovi vsebini, ampak kar naprej govorijo o honorarnih pogodbah, pa širijo laži, koliko naj bi jaz zaslužil kot urednik in podobno. Potem dobijo na mizo ponarejene ali prirejene podatke o gledanosti Pogledov Slovenije itn. To so pač prefinjene boljševistične metode.

O tem, kaj se bo v tej hiši dogajalo in kakšni so nameni, je na neki način govoril nekdanji poslanec SD-ja Andrej Magajna. Vendar to niti ni najbolj pomembno - treba je vedeti, da Zaresov šef Gregor Golobič že danes toži cel ducat novinarjev. Ko je Janez Janša vložil eno tožbo proti Magnusu Berglundu zaradi zelo, zelo hudega očitka o korupciji nekdanjega predsednika vlade, so vsi časopisi, stranka Zares, celotna koalicija in celoten vladajoči del skočil pokonci in se zgražali, kaj se to pravi tožiti novinarja.

Gregor Golobič pa na drugi strani toži skoraj ducat novinarjev. To je prihodnja perspektiva tudi na RTV SLO - kako posameznikom v tej hiši, kar se je v preteklosti že dogajalo, zavezati jezik, da resnica o tem, kaj se v našem prostoru dogaja, ne bo več tako močna, tako huda in tako direktna.

Kaj pa programi za prebivalce iz drugih republik nekdanje Jugoslavije? Se tudi vam to zdi sporno?

Govorimo o programih za nekatere druge narodne skupnosti v Sloveniji: za Albance, Srbe, Hrvate in Bošnjake - Muslimane so izpustili. Sam načeloma proti temu nimam nič, vendar lahko sam konkretno povem, kako je bil zahteven projekt, da smo na radiu - o tem, kako je bilo na TV Slovenija, bi lahko več povedal Jože Možina - uvedli romsko oddajo, ki jo je Grimsov zakon zahteval od nas. Koliko usposabljanja, organizacije, koliko denarja, koliko sredstev je šlo v to.

Zakon tako tej hiši nalaga množico novih storitev in programov, za katere pa ni zagotovil posebnih sredstev. Zdaj si pa samo zamislimo, kaj bo po novem zakonu, ko bo treba te programske storitve, te, ki jim je bilo obljubljeno, tudi na radiu in televiziji spraviti v oddaje, programske pasove. Torej tudi tisto, kar nekateri poudarjajo, da je dobro, se pokaže, da je slabo in da nima pomena, ki bi ga v resnici moralo imeti.

Poleg tega je ta člen poslanke Majde Potrata diskriminacijski na primer do Judov, Slovakov, Nemcev in vseh drugih, ki tudi živijo v Sloveniji. Razen, če Potrata in njeni podporniki nimajo v mislih rehabilitacije bivše Jugoslavije – potem sem pa absolutno proti.

Je kakšna rešitev v zakonu, ki se vam zdi pozitivna? So kakšne dobre lastnosti zakona?

To je velika manipulacija! Ob tem ko ugotavljamo, kje je zakon v resnici katastrofalen, vprašati, kaj je v zakonu dobrega, je popolni nesmisel. V tem zakonu je dobro tisto, kar je zahtevala od nas Evropa: da je treba evropske predpise in direktivo o javnih radiotelevizijah implementirati tudi v našo javno radiotelevizijo. To bi lahko storili tudi brez novega zakona, če bi ustrezno dopolnili t. i. Grimsov zakon. A koaliciji in Zaresu ni šlo za to: hišo je treba pred novimi volitvami, ki se bližajo, pa če to hočejo ali ne, politično podjarmiti, disciplinirati in utišati.