Nov vladni mandat, nov zakon o radioteleviziji Slovenija, nov referendum. Zadnji zakon prinaša nekatera tveganja in prednosti. Referendum bo zadnje dejanje v štirimesečni drami, v kateri igra eno izmed osrednjih vlog. Upa, da prihaja lažje obdobje, več miru in več časa za normalno delo.

Izkušnje preteklih let mu ne govorijo v prid. Za vodstva javnega zavoda so bili viharni časi praviloma norma, zatišja pa izjeme.

Referenduma se bo generalni direktor RTV SLO Marko Filli zagotovo udeležil.

Vas je zanimal tudi tisti vidik zakona, po katerem bodo organi upravljanja in nadzora za opravljanje svojih nalog odgovarjali podobno kot vaše kolegice in kolegi v delniških družbah – s svojim premoženjem?
To je bila ena od pripomb, ki smo jo podali na ta zakon. To, da je velika odgovornost organov vodenja in nadzora, je po mojem mnenju pravilno. Nekoliko pa je to v neskladju s plačilom teh organov. Pri delovanju v gospodarski družbi, v kateri vodstveni kadri odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, imaš seveda tudi dohodke, ki nekako stimulirajo oziroma upravičujejo to odgovornost. Na RTV Slovenija pa je plača še vedno, kako bi rekel, družbena. Takšna, kot jo javni sektor določa. Odgovornost pa je obremenjena s celotnim premoženjem. Tukaj gre za nekakšno neskladje. Ne glede na to pa podpiram, da velika odgovornost mora biti zagotovljena.

Vaša plača bo omejena s premierjevo.
Že sedaj je. Mislim, da pet plačnih razredov nižja.

Funkciji programskih direktorjev radia in televizije se ukinjata, uvaja pa petčlanska uprava. Če nekoliko špekulirava, bo poleg predsednika uprave dvojica verjetno še vedno zadolžena za poglavitni programsko-poslovni enoti. Kateri sta tisti prioritetni področji, ki naj bi ju prevzela preostala člana uprave?
Struktura delavcev vodstvenih kadrov bo odvisna predvsem od statuta. Statut bo določil organizacijo, z njim bodo definirani tudi vodstveni kadri. Mislim, da mora uprava skrbeti za vodenje in dolgoročni razvoj te ustanove. V njej bodo morale biti vse tiste komponente, ki upravo tvorijo že danes. Že danes lahko rečem, da je uprava petčlanska. Celo veččlanska. Pri tem upoštevam direktorja radia in televizije ter njune pomočnike.

Gre v tem smislu za racionalizacijo?
Morda ne gre toliko za racionalizacijo, ker bodo poleg uprave zagotovo še nekateri izvršni direktorji ali pomočniki uprave. V vsakem primeru bodo to strokovnjaki na svojih področjih. Vendar osebno upravo vidim kot organ, ki mora pokrivati dejavnost radia in televizije kot celote, zato je verjetno v njej potrebna prisotnost finančne, progamske in tehnične funkcije.

Del politike in javnosti sprašuje, kaj statusno prestrukturiranje zavoda v “samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena” sploh prinaša? Privatizacijo, tajkunizacijo, oboje …
Kar se tiče same statusne oblike, RTV Slovenija z novim zakonom praktično ostaja javni zavod, četudi se bo imenoval nekoliko drugače. Vendar hkrati zakon jasno določa, da za vse, česar ne določa drugače, velja zakon o zavodih. Ostajamo zavod, le da imamo nekaj svojih specifičnih določil.

Kar se tiče privatizacije, razprodaje premoženja in podobnih očitkov, ki sem jih v tej kampanji zasledil, moram priznati, da v nobenem členu ne vidim možnosti za to. Ni mi jasno, od kod to izvira. Jasno je napisano, da je RTV Slovenija tudi v prihodnje v lasti Republike Slovenije. Tukaj zakon ne daje niti najmanjše možnosti za vstop zasebnega kapitala.

Kot menedžerju vam tovrstna, pogojno rečeno, “liberalizacija” poslovanja, verjetno vseeno ustreza. Vi in vaši predhodniki radi poveste: “Malha je vedno premajhna.” Je torej odpiranje možnosti za polnjenje vreče z dodatnimi komercialnimi storitvami dobrodošlo?
Tega ne prinaša novi zakon. To nam omogoča tudi sedanji. Zakon, ki ga imamo danes, in pa bodoči predvidevata tržno dejavnost, iz katere moramo financirati javno službo. Pri vsem gre za to, da ustvarjamo programe. Minimalen, pravzaprav pa smešno nizek presežek se po zakonu razdeli med delavce, upravo in nadzornike. Ponavljam pa: vse, kar s tržno dejavnostjo zaslužimo, moramo porabiti skladno z javno naravo in poslanstvom zavoda. Kakšnega bogatenja pa žal tudi v prihodnje v tej dejavnosti ne bo (smeh).

Že razmišljate o morebitnih novih tržnih dejavnostih?
Za zdaj ne. Mislim, da izkoriščamo možnosti, ki jih imamo.

Statusni spremembi bo sledil tudi izstop zaposlenih iz javnega sektorja. Potrebna bo nova kolektivna pogodba. Pogajalskih izhodišč, če jih že imate, verjetno ne boste razkrivali, zato vprašam takole: Je kakšno področje obstoječe kolektivne pogodbe, ki zaposlene omejuje pri dostopu do morebitnega širšega nabora pravic?
Poudaril bi, da če bo novi zakon začel veljati, se za zaposlene nič ne spremeni. Vse pogodbe ostanejo v veljavi in vsa določila, ki jih danes imamo, ostanejo, dokler se s socialnimi partnerji ne dogovorimo drugače. Tukaj so torej vse garancije, da se status delavcev v ničemer ne bo poslabšal.
Osebno pa raje vidim, da bi se v prihodnje socialni dialog vodil neposredno med vodstvom RTV-ja in socialnimi partnerji, ne preko vlade. V neposrednem odnosu lahko veliko bolj kakovostno rešujemo odprte probleme.
Osebno mislim, da je trenutni sistem nestimulativen za delavce in je zelo težko nagrajevati tiste, ki se pri delu bolj trudijo. O tem bi s socialnimi partnerji najprej vodil dialog.

Kje na strani stroškov dela, če sploh, vidite rezerve?
Mislim, da ni velikih rezerv, morda le masa plač ni najbolje razporejena, saj v trenutnem sistemu enači bolj zavzete od manj zavzetih.

Avgusta ste ob nastopu funkcije v intervjuju dejali: "RTV bo samostojna, ko ne bo treba vlade ali parlamenta zaprositi za nobeno soglasje, pa naj bo to plačni sistem, upravljanje nepremičnin ali dvig prispevka." Prispevek naj bi se po novem usklajeval z rastjo življenjskih stroškov. Zadovoljni?
Vsi trije pogoji so v novem zakonu zajeti. Verjamem, da bo zavod res lahko bolj samostojen, kadar bo sam odločal o svojem poslovanju v celoti. S tem zakonom postajamo lastnik nepremičnin. Torej samostojni. Prav tako z izstopom zaposlenih iz javnega sektoprja, saj bomo lahko vodili svoj socialni dialog.
Zaradi usklajevanja naročnine z inflacijo nam prav tako ne bo treba prositi vsakokratne vlade za dovoljenje, kar je naslednji korak k samostojnosti. Še bolje: k neodvisnosti.

Je predlagana rešitev pri zajemanju naročnine optimalna? Britanski BBC, ne glede na barvo vlade, trepeta (le) enkrat na desetletje – ko je treba z Downing Streetom obnoviti družbeno pogodbo o zagotavljanju javnih medijskih storitev.
Poglejte, trenutno je vzpostavljeno neko ravnovesje med tem, kar smo sposobni pridobiti iz prispevka, ter dohodki iz drugih dejavnosti. Sledenje inflaciji za nas pomeni, da vsaj realno ne izgubljamo. Tudi povezava z naborom plačnikov električne energije je izredno dobra rešitev za nas. Rekel bi, da bodo izboljšave na tem področju težko dosegljive.
Lahko pa se seveda zgodi, da se ta ravnovesja porušijo tudi zaradi nevarnosti sprememb določil predloga Zakona o medijih, ki nam lahko omeji oglaševanje. V tem primeru je pa seveda vprašanje, koliko sedanje dejavnosti bomo lahko še opravljali.

Pri opravljanju te naše dejavnosti nas predlagatelji vsakokratnega zakona o RTV Slovenija prepričujejo, da njihov prinaša višjo stopnjo upravljalske in uredniške avtonomije. Tudi zadnji?
Dvomim, da lahko kateri koli zakon prinese novinarsko ali uredniško avtonomijo. Imeli jo bomo, če si jo bomo vzeli. Imeli jo bomo takrat, ko bomo izvajalcem pritiskov rekli “ne”. Noben zakon ne bo umaknil politike iz RTV Slovenija in drugih medijev. To lahko storimo sami z našo držo. Ne glede na to, kdo bo imenoval člane programskih in nadzornih svetov, so lahko ti totalno spolitizirani ali pa niso. To ni odvisno od zakona, temveč od ljudi, ki bodo izbrani.

Na drugi strani zakon zelo podrobno opredeljuje postopke uvajanja “pomembnih novih storitev”. Lahko mednje prištejemo javno odmevne domneve o uvajanju vsebin za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije? Gre za prvi zakon, ki jih eksplicitno navaja.
Pri “novih pomebnih storitvah”, kot jih opredeljuje zakon, gre predvsem za nove televizijske in radijske programe. Konkretno je že znano, da imamo v pripravi uvedbo tematskega TV-programa za informativne in kulturne vsebine v okviru digitalnega multipleksa. Zato ne vidim potrebe, da bi zakonsko določene “pomembne nove storitve” uvajali za potrebe omenjenih narodnih skupnosti. Tu gre bolj za integracijo njihovega življenja in kulture v naše redne obstoječe programe.

Omenili ste četrtega televizijskega programa. Se bo tovrstno tematsko cepljenje stopnjevalo. Športni TV SLO 5, filmski TV SLO 6?
V načrtu je najprej omenjeni izobraževalno-kulturni, informativni program na neki način s parlamentarnim “tretjim” že imamo. Poskušali ga bomo dodatno nadgraditi. V mislih imamo seveda tudi športni kanal. Vendar bomo šli po korakih. Videli bomo, kaj bo RTV Slovenija s svojimi finančnimi sredstvi sploh zmogla.

Časovni načrt?
(smeh) Manj bo neznan po uvedbi prvega tematskega programa.

Greste na referendum?
Seveda.

Bi bili diplomatski, če bi vas vprašal, ali ste novemu zakonu (ne)naklonjeni, češ, direktor je odgovoren za njegovo izvajanje, kakršen koli že je?
(nekajsekundni premislek) Odgovoril bom takole: nekdo je na neki okrogli mizi omenil, da vodstvo ne izraža podpore temu zakonu, ker naj bi imelo interes, da se zakon ne sprejme, saj si vodstvo mandata tako ne prekine.
Želel bi posebej poudariti, da je seveda lahko moj osebni interes, da se zakon ne uveljavi, ker bi moj mandat tako trajal polna štiri leta. Je pa to absolutno drugotnega pomena. Prvi je interes te organizacije, zato osebno zakon podpiram.
Mislim, da kljub nekaterim tveganjem, ki jih prinaša – predvsem v smislu organizacijske strukture in izstopa iz javnega sektorja, kjer obstajajo določene neznanke, ki jih danes težko natančneje preučimo – kljub temu mislim, da zakon prinaša več prednosti. Zato bom, ne glede na svoj osebni interes, v interesu te organizacije, zakon podprl.

Na začetku mandata ste rekli: "Če bodo rušili moje odločitve, bo očitno, da je tukaj nekaj narobe. Potem bom razmislil ali se splača vztrajati." Vidim, da vztrajate.
Da, za zdaj smo z ekipo, ki smo jo sestavili, naredili kar nekaj korakov. Sestavili smo programski načrt, ki je po moji oceni precej dober in prinaša kar nekaj novosti. Upam, da bo jutri (intervju je bil izveden v torek, 7. decembra; op. a.) sprejet tudi na programskem svetu. Nadzorni svet ga je že. Ta trenutek ne vidim ovir, da ne bi nadaljeval svoje delo. Da, vztrajam.

Pretekli štirje meseci so bili verjetno …
… bili, bili, zelo…

… velik izziv. Prihod na funkcijo, sodni spori s prejšnjim vodstvom, sprejetje Programsko-poslovnega načrta 2011, digitalizacija …
… stavka, novi zakon, referendum …… multimedijski center (smeh). Težko je bilo.

Sledeč Murphyjevemu zakonu bo verjetno še težje.
Bilo je zelo naporno. Mislim, da se 12. decembra tako ali drugače končuje neko posebno obdobje. Potem pričakujem nekoliko več miru in več časa za normalno delo.

Je to novoletna resolucija?
Lahko.

Mislim, da velik del javnosti ne bo zameril, če vas prosim, da ji dodate tole: leta 2013 bomo “čutili košarko”. Si bo RTV Slovenija prizadevala za pridobitev pravic za predvajanje?
Zelo mogoče je, da jih celo že imamo. V teku so namreč že pogovori za predvajalske pravice športnih dogodkov po letu 2013. Če jih slučajno nimamo, je moj odgovor: zelo.

Kako zelo?
ZELO-ZELO.