Besedilo objavljamo v celoti.

"Ministrstvo za kulturo se je odzvalo na 12. točk Združenja novinarjev in publicistov, ki so polemizirale s posameznimi trditvami, izrečenimi ali zapisanimi v posameznih medijih. Pravna in zakonodajna sramota je, da ministrstvu ni spoštovalo in upoštevalo preprostega in logičnega vrstnega reda pri nastajanju posameznih zakonov: torej, najprej zakon o medijih kot krovni medijski in novinarski zakon in potem še zakon o RTV. Zato je zakon o RTV prejudiciral nekatere rešitve, ali še natančneje – za RTV je predpisal nekatere drugačnosti kot bodo veljale na primer v zakonu o medijih (novinarsko soglasje na primer ob imenovanju odgovornega urednika) in še kaj bi se našlo.

Ministrstvo ima seveda vso pravico, da še naprej trdi, da sta zakon o RTV in zakon o medijih nastajala vzporedno z upoštevanjem pravnih in medijskih strokovnjakov. S tem se v ZNP popolnoma strinjamo: oba zakona sta nastajala vzporedno, ali kot so povedali nekateri, ki so sodelovali v ekspertni skupini ministrice: mi smo se sestajali, povedali svoja mnenja, jih argumentirali, potem je pa nastalo nekaj tretjega. Ali še bolje, kot je v nekem tedniku pred časom zapisal sociolog dr. Jože Vogrinc: ravno toliko sem bil zraven pri nastajanju zakona o RTV, da ga zdaj ne morem kritizirati. No, čeprav ga zdaj odločno podpira na tribunah koalicijskih strank.

V natančnejše ločevanje komercialnih od nekomercialnih dejavnosti se posebej ne bomo spuščali – to je pač materija, ki je zapisana v evropski direktivi in jo je pač treba spoštovati. Po prejšnjem zakonu pa je bilo to ločevanje v skladu s prejšnjim zakonom zelo natančno, tako rekoč ga je dlakocepsko predpisal takratni nadzorni svet, vodstvo pa v celoti spoštovalo.

V Zaresu, koaliciji in ministrica so večkrat poudarjali, da je sprejeti zakon o RTV očitno zelo dober, ker iz hiše RTV nanj ne prihajajo nobene pripombe, da je torej usklajen z notranjo javnostjo in sindikati. To pa seveda ni res, ker notranje javnosti ne Zares, ne ministrica in ne koalicija o tem niso nikdar povprašali. Res je le to, da dva hišna sindikata (sindikat kulturno-umetniških ustvarjalcev in sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije) izjavo o usklajenosti zakona nista podpisala, podpisal ga je le novinarski sindikat. Zato trditev ministrice, da so se pol leta usklajevali s tremi sindikati in svetom delavcev, zavaja, saj ni pa povedala, kako so se oziroma se niso uskladili!

Trditev ministrice, da zakon o RTV zaposlenim jamči njihove že pridobljene pravice, je resnična samo do trenutka, ko po prehodnih določbah zakona padejo (se ukinejo) vse kolektivne hišne pogodbe in se začnejo dolgotrajna, konfliktna pogajanja z novo upravo in s tem tudi pogajanja o novih pogodbah zaposlenih, kar pomeni velik socialni nemir na RTV. Nov sui generis status, ki RTV meče iz javnega sektorja, pa bo seveda med pogajalce postavil zahtevo po novih pogodbenih razmerjih, umestitvah v plačne razrede itn. To pa bo tudi odličen teren za odpuščanja, ki bodo lahko tudi ideološka oziroma politična kategorija, ne gospodarna!

Za ZNP je tudi novost zapisana trditev, da je Kapitalska družba na sestanku s predstavniki zaposlenih in vodstva RTV predstavila možnost nadaljnjega vplačevanja premij brez izgube kakršnihkoli pravic zaposlenih. Prav ta Kapitalska družba je predstavniku odbora ZNP na RTV na konkretno vprašanje o tej tematiki preprosto odgovorila: zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence je edini zaprti vzajemni pokojninski sklad v Sloveniji in vanj so lahko vključeni le javni uslužbenci. V zakonu o RTV piše: zaposleni na RTV niso javni uslužbenci. Kako lahko torej Kapitalska družba jamči za nekaj, kar bi bilo povsem nezakonito in kar bi lahko spodbijal vsakdo, ki bi se tega spomnil?! Poleg tega zaposleni o tej zanje pomembni tematiki niso bili obveščeni.

ZNP se ne namerava znova podrobneje spuščati v polemiko z ministrstvom in ministrico Majdo Širca okrog tega, kako bosta nastajala nov Svet RTV in nadzorni svet. Da ima ZNP še kako prav, ko trdi, da bo v Svet RTV prišla tako imenovana lažna civilna družba, nas prepričuje sodelovanje gospe Andreje Škrabec na radijskem soočenju v Studiu ob 17-ih 2. decembra o zakonu, ki je zastopala tako imenovani civilno družbeni inštitut Novum. Gospa je v resnici šefica stranke Zares v Ribnici, bila pa je tudi kandidatka te stranke za podpredsednico. V omenjeni oddaji sta tako stališča do zakona o RTV zastopala kar dva pomembna člana Zaresa, poleg Škrabčeve še poslanec Franco Juri.

Stranka Zares, ki ji pripada tudi »zakonodajna« ministrica Majda Širca, pa je preko svojega člana in celo kandidata na zadnjih volitvah Darka Korena za propagando o zakonu o RTV zlorabila celo hišni časopis Kričač. Koren je namreč odgovorni urednik tega časopisa in bi, če ne drugega, moral spoštovati zakon o RTV v tistem delu, ki govori o predvolilnih uzancah RTV. Oranžni big brother je torej pred referendumom vsaj že dvakrat posegel na javno RTV, še preden je novi zakon sploh začel veljati.

Na polemiko ministrstva za kulturo o vseh drugih naših trditvah, ki zadevajo probleme novinarske ne avtonomije, kadrovskih čistk, uredniško ideološko in politično odvisnost itd., pa naj še enkrat zapišemo: pri naših trditvah vztrajamo, ker so »sui generis« te stvari vsebinsko vgrajene v zakon. Upamo, da trditve ministrstva in ministrice Majde Širca iz stranke Zares ne bo mogoče preveriti v praksi (o visoki avtonomiji, neodvisnosti novinarjev) in da bo zakon o RTV na referendumu dobil potrebno nezaupnico! Ministričin eksperiment z RTV je namreč preveliko tveganje za novinarsko neodvisnost, še posebej pa za pravice do svobode obveščenosti plačnikov elektro priključka.

Za Združenje novinarjev in publicistov
Igor Kršinar, predsednik, in Vinko Vasle za Odbor ZNP RTV SLO"