Najbolj pa ga moti polletni zamik pri sanaciji bank, zaradi česar smo v Sloveniji izgubili dve četrtletji gospodarske rasti, je povedal v pogovoru za Večer. "To se nam namreč dogaja v času, ko imajo povsod v Evropi ekspanzivno denarno in represivno fiskalno politiko, kar je zdaj najprimernejša kombinacija ekonomskih politik. Mi pa imamo zaradi problemov v bančnem sistemu in prezadolženosti podjetij monetarne pogoje precej bolj omejevalne, četudi imamo isto centralno banko in isto valuto kot preostale države območja evra," je opisal.

Z ukrepi in večjim zniževanjem javnih izdatkov moramo biti zato po njegovem mnenju previdni. "Tudi zato, ker bi se še več ljudi znašlo med brezposelnimi. Da bi si lahko dovolili bolj ostro krčenje javnih izdatkov, bi moral biti zasebni sektor dovolj močan, da bi lahko začel vleči voz in zaposlovati," je poudaril in bil jasen: "Če bi že rešili bančni sistem, bi lahko še bolj stisnili tudi pri izdatkih v javnem sektorju."

Glede spreminjanja davčne politike je po njegovem mnenju bolje, da pripravimo čim več stalnih davkov, kot da bi se dolgo pogajali o leto dni trajajočih začasnih. "Če bi mi v projekt stabilizacije javnih financ zapisali dvig davka ali pa znižanje plač, ki bi veljalo poldrugo leto, bi se morali vendar začeti znova pogajati, še preden bi se finančni tok sploh obrnil. Včasih se počutim kot hrček, ki teče v kolesu, ker sami sebe silimo v nepotrebno ponavljanje," je ponazoril.

"Verjamem, da se je v tej krizi zgodilo nekaj večjega, strukturnega. Vedeti moramo torej, da bomo, tudi ko se bo gospodarska rast vrnila, startali z nižje ravni. Zato se moramo prilagoditi z nižjimi javnimi izdatki, ko nam bo šlo bolje, bomo izdatke spet zviševali. Vendar pri nas tega še ne zmoremo," je dejal.

Po njegovem prepričanju bo davek na nepremičnine izboljšal zdajšnji zelo popačeni sistem nadomestil za stavbna zemljišča, ko lahko vsaka občina dela, kar želi, in še čisto po svoje. "Z novim davkom bomo ravnanje poenotili, hkrati pa občinam omogočili tudi vodenje lokalne politike. Seveda pa to prinaša kar nekaj prerazporeditev, zato bo nekdo na boljšem, nekdo na slabšem, kot je bil," je dejal.

Sicer pa je, kot je še menil, nastopil trenutek, ko potrebujemo predvsem podjetja, davčno stabilnost. "Mislim, da moramo zdaj glasno povedati, da davkov ne bomo več spreminjali, da bodo podjetja, ki bodo začela razmišljati o naložbah, vedela, koliko davkov jih bo to stalo," je povedal.

Med drugim se je zavzel za podaljšanje pokojninske dobe. "Če karikiram: če se življenjska doba podaljša s 60 na 100 let in smo prej delali do 50. leta, smo torej delali 30 let in bili 10 let v pokoju, a zdaj naj bi pa delali 30 let in bili potem 50 let v pokoju?" je povzel. Na opombo, da to v nekaterih poklicih ne gre, je odgovoril, da bo komisija preučila trende upokojevanja in rezultate reforme.