Hartley je ob obisku gradbišča dejal, da si "moramo tako verniki kot neverniki, vsi, ki verjamemo v demokracijo in dialog", prizadevati za ustavitev nasilnega ekstremizma. Z dejanjem je po lastnih besedah izrazil podporo verski svobodi in toleranci ter tudi islamski skupnosti v Sloveniji. Tragično je, da akcije majhne frakcije sicer svetovne skupnosti muslimanov med ljudmi spodbujajo sumničenje in zaskrbljenost, je nadaljeval.

Muftiju Nedžadu Grabusu je čestital, da je v Sloveniji zgradil močno in integrirano islamsko skupnost, ki se zavzema za tolerantnost in medversko sodelovanje. Tudi to, da slovenske oblasti omogočajo gradnjo džamije, je po veleposlanikovih besedah potrditev tolerantnosti in spoštovanja različnosti.

Kot meni Hartley, so islamske skupnosti v ZDA in Evropi del družbene strukture, zato jih moramo tako kot tudi druga verstva spoštovati kot del odprte in svobodne družbe.

"Rešiti težavo pri izvoru"
Na vprašanje, kako ocenjuje odnos slovenskih politikov do begunske problematike, je odgovoril, da se vlada po njegovem mnenju s tem sooča profesionalno, humano in na zakonit način. V interesu ZDA bi bila skupna rešitev EU-ja, je še dejal Hartley in poudaril, da je ključno rešiti težavo pri izvoru. Če bi lahko rešili položaj v Siriji in tja pripeljali mir, bi lahko veliko prebežnikov odšlo domov in si tam na novo ustvarilo življenja, je pojasnil.

Grabus o ameriškem zgledu
Grabus se je ameriškemu veleposlaništvu v Sloveniji zahvalil za podporo. Prepričan je, da lahko ameriška družba s svojim razumevanjem različnosti tudi pri nas pomaga ustvarjati družbo, ki bo odprta do različnih verovanj in kultur.

Kot je pojasnil glede gradnje islamskega kulturnega centra, si prizadevajo, da bi ga končali do meseca ramazana prihodnje leto, da bi lahko v džamiji opravili ramazansko molitev.

Stroške za gradnjo centra, za katerega so temeljni kamen položili leta 2013, gradnja pa se je začela lani, ocenjujejo na 17 milijonov evrov, a to je brez davkov in drugih stroškov, je pojasnil Grabus. Skupaj z nakupom zemljišča, pridobivanjem dovoljenj, notranjo opremo in davki pa naj bi projekt stal okoli 35 milijonov evrov.

Osnova centra, ki ga sofinancira tudi Katar, bo 24 metrov visoka kocka, znotraj katere bo kupola. Ta bo stala nad molilnim prostorom in bo iz modrega tekstila. Objekt bo imel 40 metrov visok minaret, poleg prostora za molitev bodo v sklopu centra tudi umivalnica za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt, v kleti pa so predvidena parkirišča, restavracija in telovadnica.