Hrvaško je v letu 2022 obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih državljanov, ki so ustvarili 10,1 milijona prenočitev. Največ Slovencev Hrvaško obišče poleti, ko se bistveno poveča tudi potreba po konzularni pomoči. Na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu so pojasnili, da se število klicev v poletnih mesecih poveča za 80 odstotkov, v času dežurstva prejmejo tudi do 20 klicev na dan.

Slovenski državljani se na veleposlaništvo obračajo ob različnih stiskah in nezgodah, pogosto tudi z vprašanji o osnovnih informacijah in v primerih, za katere veleposlaništvo ni pristojno. Med njimi so vprašanja glede vklopa mobilnih podatkov, rezervacije hotelov in predrtih pnevmatik, imeli so celo primer, ko se je slovenski državljan nanje obrnil, da bi mu pomagali najti kovček, ki mu je padel iz avtomobila na avtocesti.

Na veleposlaništvu so pojasnili, da tudi niso pristojni za iskanje izgubljenih hišnih ljubljenčkov, ne morejo urediti izpustitve iz pripora oz. zapora, plačati varščine in preiskovati kaznivih dejanj ali izdati začasnega potnega lista za nadaljevanje potovanja, temveč le začasnega za vrnitev v Slovenijo.

Lahko tudi posredujejo pri prenosu denarnih sredstev za vrnitev v Slovenijo, vzpostavijo stik s slovenskim državljanom, če so ga priprli ali zaprli, in posredujejo obvestilo sorodnikom v primeru nesreče ali smrti. Lahko pomagajo pri vzpostavljanju stika z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo ter pri urejanju zapuščinskih zadev.

Čeprav ni več schengenske meje, potrebujete tudi osebni dokument

Vse te in druge informacije pa tudi seznam najpogostejših številk, ki jih državljani lahko pokličejo v primeru prometne nesreče, požara, kraje in podobno, je veleposlaništvo ta teden objavilo na svoji spletni strani. "V zadnjih letih smo se naučili, da obstajajo določena tipična vprašanja pred odhodom na dopust, zato smo nanje poskušali kar najbolj celovito odgovoriti. Vse državljane poskušamo spodbuditi, da se primerno pripravijo na pot in da se zavedajo, da za vstop v Hrvaško potrebujejo osebni dokument, četudi je vstopila v schengen. Res je, da zdaj lahko plačujejo z evri, vendar gre za drugo državo, v kateri veljajo drugi predpisi, tako da vsem svetujemo, da se pozanimajo, kakšni so," je pojasnil veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan.

Slovenskim državljanom bodo med 17. julijem in 18. avgustom na voljo trije slovenski policisti, in sicer na Krku, v Novalji na Pagu in v Pulju. Slovenski policisti namreč tudi letos sodelujejo v projektu, ki na hrvaški obali poteka že od leta 2006 in kjer hrvaškim policistom pri delu, predvsem v smislu preventivnega delovanja in učinkovitejšega sporazumevanja s tujimi državljani pomagajo tuji policisti.

Vsako leto na Hrvaškem umre 60 ljudi s slovenskim državljanstvom

Na Hrvaškem vsako leto obravnavajo 60 smrti slovenskih državljanov. Na veleposlaništvu svojcem umrlega priporočajo, da se za organizacijo prevoza povežejo s pogrebnim podjetjem iz Slovenije ali Hrvaške, ki lahko v celoti prevzame skrb za pridobitev vse potrebne dokumentacije in izpelje prenos posmrtnih ostankov v Slovenijo.

V primeru zdravstvenih težav stroške nujne zdravniške pomoči krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Na veleposlaništvu pa opozarjajo, da ta ne krije stroškov zdravstvene obravnave v t. i. turističnih ambulantah, zato priporočajo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino.

Visoke kazni za blago iz Srbije, BiH-a ali Črne gore

Potnike, ki vstopajo na Hrvaško iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore, na veleposlaništvu opozarjajo tudi na carinska pravila EU-ja glede vnosa blaga ter na visoke kazni – od 265 do 13.234 evrov -– v primeru kršitev. Prepovedi in omejitve med drugim veljajo pri vnosu izdelkov živalskega izvora (prepovedani so na primer mleko in meso in mesni izdelki), rastlin in rastlinskih izdelkov, pa tudi zdravil, orožja, gotovine, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.

Na veleposlaništvu posebno pozornost svetujejo tudi ob gotovinskih dvigih na bankomatih na Hrvaškem. Provizije hrvaških bank za dvig gotovine na bankomatih so namreč fiksne in praviloma visoke (od 3,27 do 5,17 evra), zaračunava pa jih večina hrvaških bank.