Podlaga za upravičenost do brezplačnega obroka je odločba o prejemanju denarne socialne pomoči. "Vendar po obroke ne prihajajo vsi. Mesečno beležimo okoli 950 uporabnikov, ki pridejo po brezplačni obrok, od tega jih je okoli 600 dnevno prisotnih. Po pregledu podatkov o številu starejših uporabnikov je teh okrog 350, ki dnevno prihajajo na obrok," je povedala v. d. direktorice centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel.

Po sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ so se predvsem materialne pravice starejšim občutno zmanjšale, saj se je od leta 2012 število prejemnikov varstvenega dodatka in državne pokojnine zmanjšalo z okoli 4.000 na le še 1.188 v maju 2013. V letošnjem maju se je to število sicer nekoliko dvignilo, na 1.283, je pojasnila Premzlova.

Za 325 starostnikov je center urejal doplačilo stroškov oskrbe v domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih za starostnike v tej starosti. 21 jih koristi oprostitev plačila storitve pomoč na domu, a to je le manjši del vseh pomoči potrebnih.

Ne le žrtve revščine, tudi nasilja
Na centru se poleg tega srečujejo tudi s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. "Naša vključenost in vključenost drugih služb in nevladnih organizacij je tako v teh situacijah dolgotrajnejša in skušamo vsi skupaj blažiti stisko, ki jo doživljajo, in pomagati z uslugami na način, da se starostnik ne čuti samega," je še dodala.

"Ženska ima 226 evrov pokojnine, strošek javnega stanovanjskega sklada za bivanje pa znaša 237 evrov. Tu je že 11 evrov razlike, kje pa so še elektrika, hrana, osnovne življenjske potrebščine in tako dalje," je opozoril tudi sekretar območnega združenja Rdečega križa Alojz Kovačič. "Ni več solidarnosti znotraj družin, medgeneracijskega sodelovanja je bistveno manj kot kdaj koli. To generacijo v starosti 70, 80, 85 let spravlja dobesedno v obup," je orisal žalostno sliko.

Slaba zaposlitvena slika
Pa tudi sicer razmere na območju mariborske službe zavoda za zaposlovanje letos niso rožnate, še posebej ne v občini Maribor. Konec aprila je bilo v zgornjem Podravju brez dela 16.475 ljudi, kar je 186 ljudi oziroma dober odstotek več kot v istem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti je znašala 16,4 odstotka in je višja za 0,4 odstotka.

Po besedah namestnice direktorice mariborske območne službe Mirjana Zgaga je najslabša slika v Mariboru, kjer je brez dela že 19,1 odstotka ljudi. To je precej več od slovenskega povprečja, ki je v istem obdobju znašalo 13,9 odstotka. Malce olajšanja je prinesel maj, saj se je število brezposelnih v mesecu dni zmanjšalo za 328, na zavodu pa upajo na še nekaj sezonskih zaposlitev v gradbeništvu.

V prvih štirih mesecih se je v evidenco na novo prijavilo za štiri odstotke manj brezposelnih kot v istem času pred letom dni. Izmed okoli 5.600 novoprijavljenih jih je več kot polovica takih, ki so brez dela ostali zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Skoraj 700 ljudi se je prijavilo, ker so bili opredeljeni kot presežki, le nekaj manj je bilo iskalcev prve zaposlitve, 173 ljudi pa je brez dela ostalo po stečajih podjetij, največ iz Kristala.

Največ mladih in starejših
Skoraj četrtina vseh brezposelnih je mladih, skoraj tretjina je starejših od 50 let, približno polovica pa je dolgotrajno brezposelnih. V prvih štirih mesecih se je iz evidence odjavilo približno 5.500 ljudi, kar je 3,4 odstotka več kot leto prej. Med temi je bilo daleč največ takih, ki so si našli novo zaposlitev.

Iskalcem zaposlitve je bilo v tem času na voljo skoraj 4.000 prostih delovnih mest, med njimi več kot 1.200 v predelovalnih dejavnostih in okoli 900 v gradbeništvu. Največ povpraševanja je bilo po varilcih, ključavničarjih in orodjarjih, zidarjih, voznikih težkih tovornjakov, tesarjih, pa tudi po elektromehanikih, natakarjih in prodajalcih.