Novi pravilnik omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni, veljal pa bo le za bolezni, navedene na nacionalnem seznamu. Ta seznam se bo sproti dopolnjeval.

Kako bo potekal postopek

Delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, bodo lahko s pomočjo osebnega zdravnika pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa vložili vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni. Rok za odločitev bo 60 dni po vložitvi popolne vloge. Če bo interdisciplinarna skupina strokovnjakov ugotovila obstoj poklicne bolezni ali sum nanjo, bo o tem obvestila delavca, izbranega osebnega zdravnika in izvajalca medicine dela aktualnega delodajalca.

Sorodna novica "Končno rešitve za ugotavljanje poklicnih bolezni"

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa bo moral nato delodajalcu, pri katerem bo ugotovljena vzročna zveza med poklicno boleznijo delavca in delovnim mestom ali delom, ter inšpektoratu za delo posredovati obvestilo o potrjeni poklicni bolezni, iz katerega bodo razvidni poklicna bolezen, delo, pri opravljanju katerega je ta bolezen nastala, vzročni dejavnik, zaradi katerega je nastala, ter časovno obdobje, v katerem se je delo opravljalo.

Delodajalcu bo moral zagotoviti tudi osebne podatke delavca, potrebne za prijavo poklicnih bolezni.

V primeru suma na obstoj poklicne bolezni bo inštitut delodajalcu in inšpektoratu dolžan posredovati obvestilo z navedbo poklicne bolezni, na katere obstoj se sumi; dela, povezanega s sumom na poklicno bolezen; ter časovnega obdobja, v katerem se je opravljalo.

Poklicna bolezen in sum nanjo se bosta objavila tudi v register poklicnih bolezni.

Del pravilnika so tudi seznam poklicnih bolezni, vloga za ugotavljanje poklicne bolezni in ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni.

Böhmova: Uspešen konec boja

"Gre za uspešen zaključek 30-letnega boja," je sprejem pravilnika nedavno pospremila samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Za sprejetje pravilnika so si namreč prizadevali več kot 30 let, a so po njenih besedah pri vseh vladah naleteli na gluha ušesa.

Da se po osamosvojitvi Slovenije poklicne bolezni praktično niso več ugotavljale, po njenih besedah med drugim dokazuje število priznanih poklicnih bolezni na dva milijona prebivalcev. V Nemčiji jih je 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa 30.

"Pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujemo pa, da bodo delodajalci zaradi tega seznama in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje," pa je poudaril izvršni sekretar ZSSS-ja za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko.

Zagotovil je, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati.

Delodajalci: Vloga delodajalca popolnoma izključena, možnosti pritožbe ni

Sorodna novica OZS: Delodajalec mora imeti po ugotovitvi poklicne bolezni pri zaposlenem pravico do pritožbe

Z delodajalske strani je medtem slišati, da zakonodajalec v pravilniku ni upošteval ključnih pripomb gospodarstva, in sicer da bi imel delodajalec ali strokovni delavec za varnost pri delu možnost opozoriti delavca o tveganjih za poklicno bolezen.

Kritični so, ker je vloga delodajalca pri ugotavljanju poklicne bolezni popolnoma izključena. Prav tako kot so opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ni bila upoštevana pobuda, da bi interdisciplinarna skupina strokovnjakov na pobudo delodajalca opravila ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih ter opravila razgovor s strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.

Obregnili so se še, ker delodajalec glede na pravilnik ne more podati pritožbe zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine.