"Zdi se mi smiselno, da bi država sistemsko podprla projekte vključevanja priseljencev v slovensko družbo in s tem tudi izobraževanje medkulturnih mediatorjev, ki jih zdaj v Sloveniji ni veliko," je v oddaji Naglas! dejala medkulturna mediatorka za priseljenke s Kosova na Ljudski univerzi v Celju Vera Haliti.

S Kosova se je v Slovenijo po podatkih Ministrstva za notranje zadeve lani priselilo 5.761 ljudi, v letu 2016 5.008, v letu 2015 pa 5.217 oseb. V zadnjih letih število Kosovarjev pri nas narašča tudi zaradi združevanja družin – najprej so s trebuhom za kruhom prišli moški, ki se jim zdaj po letih ločenega življenja pridružujejo soproge z otroki. V okviru programa socialne aktivacije Albankam na Ljudski univerzi v Celju pomaga medkulturna mediatorka Vera Haliti. Vera Haliti je sodna tolmačka za albanski jezik in je sodelovala tudi pri izdelavi prvega priročnika za zdravstvene delavce v Sloveniji z naslovom Kulturne kompetence za zdravstvene delavce. Pogovoru z Vero Haliti v oddaji NaGlas! lahko prisluhnete v posnetku spodaj.

Kot medkulturna mediatorka na Ljudski univerzi v Celju delate s priseljenkami s Kosova. Za kakšen projekt pravzaprav gre?
Tukaj sodelujem kot medkulturna mediatorka. Slovenščino jih uči moja dobra kolegica. Gre za to, da se ženske s Kosova opolnomočijo, dobijo čim več vsesplošnih informacij in se predvsem naučijo jezika na prijaznejši način.

Tukaj gre predvsem za socialne veščine, ki jih morajo obvladati?
Tako je, tukaj imamo tudi tečaj šivanja, računalniške pismenosti, med vsemi temi pa slovenski jezik.

Iz kakšnih okolij prihajajo priseljenke s Kosova?
Priseljenke s Kosova po navadi prihajajo s podeželja in zato morda potrebujejo malo več časa, da se privadijo.

Ali so priseljenke dovolj obveščene o delavnicah? Kako se prijavijo, izvedo zanje?
So zadosti obveščene, ker jih center za socialno delo povabi in se odzivajo tudi iz tega razloga, ker vedo, da je tam nekdo, ki bo prevajal in bodo točno razumele, za kaj gre.

Laže se je odločiti zaradi medkulturnih mediatorjev. Koliko pa jih v Sloveniji sploh je?
Nimam številke, jih pa ni veliko, ker je to dokaj nova zadeva in se še usposabljajo ali pa se za silo zaposlijo ...

Bi morala obstajati sistemska podpora države pri tovrstnih projektih, ki jih zdaj večinoma financira EU?
Vsekakor se mi zdi smiselno, da se to več financira in se bolj podpre usposabljanje medkulturnih mediatorjev.

… ker cilj udeleženk je, da se tudi same opolnomočijo za delo. Ena izmed njih se je že zaposlila, kajne?
Vsekakor, ena se je zaposlila, druge pa redno hodijo na tečaj slovenščine. Tako da se drži ta nit in se naprej izobražujejo.

Je težko premostiti kulturne razlike?
Je teže, ni pa nemogoče.

V kolikšni meri je breme priseljencev na občinah? Bi morale biti občine dejavnejše?
Tukaj vas bom morala razočarati, ker nimam podatkov. Vem, da imamo to prek ljudske univerze in ministrstva za delo, kolikšen del pa ima tukaj občina, pa vam ne bi znala povedati.

Pred leti ste sodelovali tudi pri izdelavi prvega priročnika Kulturne kompetence za zdravstvene delavce - namenjen je zdravniškemu osebju pri nas: kako je danes z obiski albanskih žensk pri zdravnikih?
Še vedno imamo težave z ženskami, ki prihajajo na sveže, zadnja leta, v Slovenijo, zaradi jezika. Težavo pa vidim v tem, da za njih prevajajo gospe, ki tudi same ne obvladajo toliko jezika, ali pa celo otroci, kar se mi zdi neprimerno.

Kaj bi bilo po vaše treba še izboljšati glede usposabljanja medkulturnih mediatorjev?
Vsekakor je treba ustvariti neko izobraževanje za medkulturne mediatorje, da se jih vsestransko izobrazi. To je zelo široka zadeva in mediator mora biti zelo dobro informiran, da bi delal na takšnem delovnem mestu.