Mnogi kristjani se na veliko noč spominjajo Jezusovega vstajenja. Dan se začne z velikonočnim jutrom, ki ga verniki po 40-dnevnem postu zaznamujejo s tradicionalnim velikonočnim zajtrkom v krogu družine. Značilne jedi velikonočnega zajtrka so pirhi, šunka, hren in potica.

Stres: Tudi apostoli od nevere k veri
Še pred tem se v cerkvah pripravijo jutranje vstajenjske procesije, ves dan pa potekajo tudi praznične maše. Ljubljanski nadškof Anton Stres je procesijo po ulicah v središču Ljubljane in za tem mašo v stolnici vodil ob 8.30.

V pridigi je dejal, da so morali tudi apostoli prehoditi pot od nevere k veri. "Pravzaprav je bila zanje, ki so neposredno doživeli vso brezupnost, grozljivost in škandalozno katastrofo Jezusovega trpljenja in smrti, vera še težja, saj sta bila tudi njihov obup in razočaranje nad Jezusovim navideznim koncem neprimerno hujša," je dejal.

Stres je še dejal, je bilo razpoloženje na prvo velikonočno jutro, kot ga opisujejo evangelisti, precej podobno našemu "zaradi različnih razočaranj in strahov, ki se zadnje čase plazijo tudi po naši domovini". "Naj tudi v ta naš sivi, borni in bedni trenutek odjekne zmagoslavno velikonočno sporočilo: 'Kristus je vstal!'" je sporočil ljubljanski nadškof.

Mariborski nadškof Turnšek: Jezus ljubi vse do konca
V mariborski stolnici je mariborski nadškof Marjan Turnšek slovesnost vodil ob 7. uri. Vernike je pozval, naj povedo, kaj "zaznavajo z očmi vere za različnimi krizami, kaj za sovražnim govorom, kaj za pohvalami, kaj za Kočevskim rogom, Teharjami in Barbarinim rovom in kaj za 'klicem dobrote', za velikodušnostjo vseh, ki so darovali za najbolj prizadete v lanskih poplavah in drugih stiskah in potrebah..."

Dodal je: "Za vsem prepoznavamo Kristusa, ki vse - žrtve in rablje, revne in bogate, tiste, ki sovražno govorijo, in tiste, ki blagoslavljajo - ljubi do konca."

"Vidimo, kar vidimo v Jezusovi smrti, ko je z isto smrtjo, s katero so ga ljudje ubili, sam odrešil te iste ljudi. To je pogled in proces sprave, ki se prične pri žrtvi in konča pri rablju. Vstajenjska vera je potrebna tudi zato, da verjamemo, da se bo enkrat lahko to zgodilo tudi v naši domovini. Lahko pa se pri meni, v mojem srcu prične že zdaj," je dejal.

Erniša: Smisel življenja je v povezanosti s sočlovekom
Evangeličanski škof Geza Erniša pa je bogoslužje velike noči vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Kot je dejal, "nas beseda velike noči bodri in opogumlja, da ni potrebno, da bi v tem svetu in med nami vse bilo tako prazno, hladno, nevljudno". Vsebina velike noči ni zapisana smrti, je dejal, temveč življenju, ki svoj pravi smisel in namen doseže v povezanosti s sočlovekom.

"S posebno pozornostjo moramo zato ob teh praznikih misliti in medse sprejeti tiste, ki težko živijo in ki nimajo več moči, da bi krmilo življenja obrnili v pravo smer," je še dejal Erniša.

Slovesno je tudi v Vatikanu, letos zato, ker bo vernike prvič tradicionalno blagoslovil novi papež Frančišek. Pričakujejo množice vernikov z vsega sveta, osrednja slovesnost pa se bo na Trgu sv. Petra začela ob 10. 15. Nato bo tradicionalni blagoslov "mestu in svetu" iz osrednje lože vatikanske bazilike podelil papež Frančišek.

Za del vernikov je velika noč tudi praznik upanja in veselja, ki ga izražajo z vzkliki: "Aleluja", kar pomeni "Slavite Boga". Priprave na veliko noč se začno s postom, ki traja 40 dni, še posebej v zadnjem tednu pa se prebirajo tudi svetopisemski odlomki o Jezusovem življenju.

Slovenski metropolit nadškof Anton Stres je vernike že nagovoril v tradicionalni velikonočni poslanici. V njej je posebej poudaril, kako pomemben je pogum, da vstanemo, se spremenimo in gremo naprej.

Verjamemo, da bomo enkrat dokončno vstali, da ne bo več nevarnosti za ponoven padec ali celo propad, je dejal Stres.

Evangeličanski škof Geza Erniša pa je v velikonočni poslanici poudaril, da moramo biti in ostati tudi bitja čustev, ki jih vodi potreba po ljubezni, pomoči in solidarnosti. S tem po njegovem prepričanju ohranjamo človečnost in kljubujemo nevarnosti, da postanemo civilizacija, v kateri je edini gospod in gospodar postal uspeh za vsako ceno.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos praznoval pet tednov pozneje.