Predlagana sprememba zakona o verski svobodi spreminja financiranje in ustanavljanje verskih skupnosti. Predlog bi med drugim znižal potrebno število članov za priznanje verske skupnosti ter odpravil zaposlovanje njihovih predstavnikov v državni upravi. Na predlog 14 opozicijskih poslancev s prvopodpisano Majdo Potrata (SD) so se "z zaskrbljenostjo" odzvali predstavniki štirih največjih verskih skupnosti.

Predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji v skupni izjavi za javnost ocenjujejo, da predlagatelji niso navedli nobenih ustavnopravnih razlogov za spremembo ureditve. Obstoječi zakon je popolnoma skladen z ustavo in primeren, spremembe pa bi obsoječe in dosežene standarde varovanja človekovih pravic občutno znižale, so sporočili.

Poleg tega je predlog po njihovem mnenju nedemokratičen, saj se pri njegovi pripravi poslanci niso posvetovali z verskimi skupnostmi in vsemi državljani, ki jih spremembe zadevajo. "Ideološko obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva," so zapisali.
"Odločno odklanjamo politizacijo vere in verskih skupnosti, ki bi jo parlamentarno obravnavanje sprememb tistega, česar ni potrebno spreminjati, vnovič spodbudilo," so sporočilo sklenili štirje verski poglavarji.
Za versko skupnost bi bilo dovolj 10 ljudi
V noveli je zapisano, da bi lahko versko skupnost registriralo deset ljudi, ob tem pa verske skupnosti izenačuje s svetovnonazorskimi skupnostmi. Zdaj je za registracijo verske skupnosti potrebno imeti 100 članov.

Največja sprememba pa bi bila pri financiranju verskih skupnosti. To bi bilo odvisno od deleža dohodnine, ki ga posameznik nameni posamični verski skupnosti. "Ni treba, da bi vernik namenil vseh 0,5 odstotka dohodnine, lahko tudi 0,1 odstotka. Gre za načelo »vsak glas šteje«," je ob vložitvi predloga na tiskovni konferenci pojasnila Potrata.

Duhovniki v državni upravi ne bi bili zaposleni
Prav tako država ne bi več zaposlovala predstavnikov verstev v državni upravi, torej v bolnišnicah, zaporih, vojski. "Državno zaposlovanje duhovnikov je prepovedano. Izjeme se nanašajo na izpolnjevanje človekovih pravic – na primer prisotnost duhovnikov na vojaških misijah," je pojasnila poslanka PS-ja Tamara Vonta.