14 poslancev Pozitivne Slovenije in SD-ja je v parlamentarno proceduro vložilo predlog novele zakona o verski svobodi, ki spreminja financiranje in ustanavljanje verskih skupnosti. Poslanki Majda Potrata (SD) in Tamara Vonta (PS) sta pojasnili, da želijo s tem le zapolniti pravno praznino, ki je nastala, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o verski svobodi glede pogojev za registracijo verske skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah.

"To je nadaljevanje postopka, ki se je začel v prejšnjem mandatu, ko je 29 poslancev vložilo novelo, vendar je bil zakonodajni postopek z razpustom parlamenta končan," je pojasnila Potrata. Takrat je bila sama drugopodpisana v pobudi, za poslancem LDS-a Antonom Anderličem, poslanci pa so novelo vložili, ker vlada na tem področju ni naredila ničesar.

Zdaj je 14 poslancev iz novega sklica DZ-ja povzelo predlog tega besedila, upoštevali pa so tudi mnenje zakonodajno-pravne službe ter predlog novele zakona predali predsedniku DZ-ja Gregorju Virantu, ki ga je že dal v proceduro.

Za versko skupnost bi bilo dovolj 10 ljudi
V noveli je zapisano, da bi lahko versko skupnost registriralo deset ljudi, ob tem pa verske skupnosti izenačuje s svetovnonazorskimi skupnostmi. Zdaj je za registracijo verske skupnosti potrebni imeti 100 članov.

Največja sprememba pa bi bila pri financiranju verskih skupnosti. To bi bilo odvisno od deleža dohodnine, ki ga posameznik nameni posamični verski skupnosti. "Ni treba, da bi vernik namenil vseh 0,5 odstotka dohodnine, lahko tudi 0,1 odstotka. Gre za načelo »vsak glas šteje«," je pojasnila Potrata.

Po trenutni ureditvi se namreč denar verskim skupnostim namenja na podlagi popisa prebivalstva, ki pa je po mnenju poslank zastarel, saj v zadnjem tega podatka sploh niso zapisovali. Z novo delitvijo, ki bi bila narejena na podlagi dejanske odločitve državljanov, pa bi po besedah poslanke Vonta bilo omogočeno enakopravno obravnavanje vseh verskih skupnosti.

Duhovniki v državni upravi ne bi bili zaposleni
Prav tako država ne bi več zaposlovala predstavnikov verstev v državni upravi, torej v bolnišnicah, zaporih, vojski. "Državno zaposlovanje duhovnikov je prepovedano. Izjeme se nanašajo na izpolnjevanje človekovih pravic – na primer prisotnost duhovnikov na vojaških misijah," je pojasnila Tamara Vonta.

Trenutno namreč država plačuje verske uslužbence okoli petkrat več, kot to določajo predpisi. Vodja vikariata v Slovenski vojski je na primer v najvišjem plačnem razredu v vojski in na mesec prejema okoli 4.100 evrov bruto plače. Ukinili bi tudi sofinanciranje prispevkov za socialno varnost duhovnikov.

Gre za razbremenitev proračuna in dosledno spoštovanje načela ločenosti države in verskih skupniosti, zatrjujeta predlagateljici. Ker ta tematika ni del koalicijske pogodbe, pričakujeta, da bo novela dobila širšo podporo tudi med koalicijskimi poslanci. Vse stranke so se namreč pred volitvami zavzemale za utrditev pravne države in prav spoštovanje odločitev ustavnega sodišča je eden izmed njenih temeljev, sta dodali.
Katoliška cerkev najbolj proti
Odzvale so se tudi verske skupnosti. V Katoliški cerkvi so prepričani, da že obstoječi zakon "dobro, celovito in mednarodno primerljivo ureja področje verske svobode", zato novele ne potrebujemo, temveč izvrševanje že obstoječega zakona.

Tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić pa bi si želel, da državno sofinanciranje dela prispevkov za socialno varnost duhovnikov ostane. Prepoved zaposlovanja v državni upravi pa jih ne bi prizadela, saj že zdaj v državni upravi ni zaposlen noben njihov duhovnik, je pojasnil.

Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković se o omenjeni noveli še ni želel izrekati, dokler je ne obravnava Svet krščanskih cerkva. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša pa v noveli vidi nadaljevanje predlogov, ki jih je dal že nekdanji direktor nekdanjega urada za verske skupnosti Aleš Gulič, vendar pa je ni želel komentirati.