MMC-jevi uporabniki so gosta spletne klepetalnice največ spraševali o spremembah, ki so se v zadnjih letih zgodile v osnovnošolskem sistemu. Devetko je tako zanimalo, kako Merc ocenjuje uvedbo devetletke. Ravnatelj Osnovne šole Prule meni, da ta novost ni bila potrebna, saj je imela Slovenija prej "dobro predpripravo" na šolo, to je t. i. malo šolo. "Sedaj je problem v tem, da se kljub velikim naporom ponekod osnovna struktura ravno za najmlajše ruši in se dela precejšnja dejanska škoda," je prepričan.

"Izbirni predmeti so laž"
Nič kaj bolj ni optimističen Merčev pogled na odpravo splošnega učnega uspeha, saj meni, da v šolah zdaj ni dejanskega vpogleda v stanje izvajanja nivojskega pouka. Zaradi nestrokovnega pristopa je po njegovem po novem še več problemov in nesmislov, resne raziskave na to temo pa ni. Še bolj kritičen je bil do spremembe, ki je v osnovno šolo uvedla pravilo, da lahko učenec razred ponavlja le, če se s tem strinjajo njegovi starši. "Popolna neumnost in vzdrževanje birokratskega aparata," se glasi njegova ocena.

Ost kritike je usmeril tudi v izbirne predmete. "110 izbirnih predmetov ali več je v naboru. Vse skupaj je seveda laž, ker bi morali biti to krožki, to niso predmeti, to je nekaj kar tako. Da je lahko neka stvar ali neko področje predmet, mora imeti svojo didaktiko, kako se poučuje, kdaj se poučuje, kako se vrednoti, mora biti v strokovnem smislu definirano," je zatrdil.

"Otroci zelo malo delajo za šolo"
A vendarle Merc ni skritiziral prav vseh novosti. Odločitev ministrstva za šolstvo, da uvede subvencije za malice osnovnošolcev, tako pozdravlja: "Hrana na šoli je velika dobrota, je zelo pomembna. Že sedaj na naši šoli ministrstvo subencionira 80 otrokom malico, kar je prav in veliko. /.../ Velik problem je izbirčnost otrok, vedno več posebnosti itd. /.../ Otroci bi jedli samo enolično hrano. /.../ Veliko je treba narediti za razumevanje zdrave prehrane in klime o tem na šoli."

Ravnatelj je nato o otrocih spregovoril tudi na splošno. Dejal je, da zelo malo delajo za šolo, materi, ki jo skrbijo slabe učne navade njenih otrok, pa je odgovoril, da rešitev te težave ni v prepovedi uporabe mobilnega telefona, računalnika ipd. Vlogo mora tu po njegovem mnenju odigrati šola. Seveda pa morajo privzgajanje delovnih navad nato doma zahtevati tudi starši. "Če so piroritete doma drugačne, da je treba na smučanje ali v trgovino ali po nakupih, pred nalogami in učenjem, če je vse ostalo slabo zasnovano, potem seveda otroci ne delajo," je dodal.

"Učenci slike učiteljev"
Učitelji so sicer po njegovem mnenju tisti, ki nadzorujejo učence, tako da so učenci slike učitejev: "Biseri vseh vrst seveda obstajajo, je pa res, da zaostajamo za učenci v mnogih veščinah in znanjih sodobnega časa, izobraževanje stalno in pod prisilo je nujno, kdor se ne izobražuje, ne more izobraževati."

Kakšno pa je njegovo mnenje o "spolitiziranosti" šol? Ima stroka dovolj besede pri oblikovanju programov in načinu dela? "Nobena stroka ni samo stroka, je tudi spoltizirana. Tako da se o čistih stvareh ne da govoriti. Mislim, da smo na dobrih, pluralnih in tolerantnih osnovah in da bi moralo tako tudi ostati. Vedno je šola politika, drugače ne more biti," je ugotavljal naš gost.

"Štrukelj sposoben, a demagoški"
Beseda je tekla tudi o Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. "Nujno je potreben, absolutno. Je pa seveda težko biti uspešen. Pogosto se mi zdi strokovno sporen, posebno kadar se gre kakšno anketo o trpinčenju učiteljev, ogroženosti učiteljev itd.," je predstavil svoje stališče do Sviza. O delu prvega moža sindikata Branimirja Štruklja pa dejal še: "Zelo dobro, zelo je sposoben pogajalec. Dobro krmari že dolgo. Vem, da mu ni lahko, je pa seveda pogosto demagoški, posebno ob zadnjih pogajanjih, ko je izjavil, da se je pogajal s pištolo na sencih ... lepa reč, to je podpihovanje splošnega občutka trpljenja in zaničevanja, ki naj bi ga imeli učitelji ... Drugače pa je odličen."