Slovenija od 1. julija sodi v krog evropskih držav, kjer morajo za uporabo avtocest in hitrih cest vozniki motornih vozil do 3 ton in pol mase kupiti vinjeto. Takšno cestninjenje je po mnenju mnogih nepravičen do občasnih uporabnikov avtocestne mreže, poroča Radio Slovenija.

Prav zato Evropska unija zahteva uvedbo kratkotrajnejših vinjet, uradni Bruselj pa je novembra zaradi vinjetne ureditve zamrznil odločanje o približno 40 milijonih evrov evropskih sredstev za skoraj 20-kilometrski avtocestni odsek Sivnica-Draženci na tako imenovanem podravskem avtocestnem kraku. Ali bo naša država spremenila vinjetni režim, še ni jasno.

Kako bodo odgovorili na zahteve EU-ja?
Če vlada premierja Boruta Pahorja ne uvede kratkotrajnejših vinjet, bo Bruselj stopil še korak dlje in morda zamrznil še kakšna sredstva. Če pa Slovenija uvede kratkotrajnejše vinjete, bo skupni prihodek od cestnin manjši, kar pomeni, da bo treba najti dodaten denar za odplačilo Darsovih obveznosti v prihodnjem letu.

S cestnino je Družba za avtoceste Republike Slovenije namreč zaslužila več kot 200 milijonov evrov, kar bo zadoščalo za odplačilo letošnjih obveznosti od tri milijarde evrov in pol težkega dolga.

Rešitev "vinjetnih težav" naj bi do konca januarja ponudila medresorska skupina.

A. S.