"Državo bi upravljali z dvema pristopoma. Na eni strani z železno roko – zelo odločno in brezkompromisno – takrat, ko gre za preganjanje kriminala in za ukinjanje birokratskih neumnosti. Tam ni kompromisov. Na drugi strani pa so občutljiva vprašanja, kot so pokojninski sistem, kot so plače, davki in podobno. Tam se bo treba veliko usklajevati in pogovarjati, tudi s socialnimi partnerji in sindikati, ter najti rešitve, ki bodo čim širše sprejemljive," je v Studiu City povedal Virant.

Janković: "Ne" vladi in "ne" reformi
"Mislim, da smo za reformo vsi skupaj," je dejal Janković in dodal, da gre za kar nekaj ukrepov, ki jih je treba narediti – odpraviti kreditni krč, finančni krč, pa tudi birokratski krč, ter po drugi strani ustvariti nova dela ter spodbuditi naložbe z davčnimi olajšavami in tiste naložbe, ki prinašajo dodano vrednost.

Pokojninska reforma je bila dobra, je še dejal ljubljanski župan in poudaril, da glasovanje o pokojninski reformi ni bilo proti reformi, ampak proti vladi. "Sem za reforme in te reforme je treba doreči, povedati, za kaj gre. Čaka nas veliko trdega dela. Cilj je pa samo eden: če tega ne bomo izpeljali, potem se nam slabo piše," meni.

Virant stavi na inteligentno varčevanje
Oba sta se strinjala, da je treba zmanjšati primanjkljaj. Virant bi to storil z inteligentnim varčevanjem oziroma varčevanjem na vseh področjih, vendar enakomerno razdeljeno po javnem sektorju. "Ne rabimo radikalnih posegov, situacija ni taka, da bi potrebovali radikalne posege," pravi nekdanji minister za javno upravo. Rešitev vidi v inteligentnem varčevanju, torej takem, ki je pravično razporejeno med vse, da varčevanje ni usmerjeno samo v eno družbeno skupino.

Janković je napovedal odpuščanje "tistih, ki niso najboljši servis za državljane". To je razložil takole: "Tudi agencije bomo takoj ukinili, ki nimajo česa početi, ki so le maska, fasada. Na mehki način se da veliko prihraniti. Predvsem je treba sporočiti vsem zaposlenim, naj se tisti, ki so dobri, ne bojijo."

Virant ponosen na plačno reformo
Župan slovenske prestolnice je ob tem Virantu očital, da je leta 2008 s plačno reformo državi povzročil 400 milijonov evrov stroškov. Virant je odvrnil, da je plačna reforma javnega sektorja, ki se je začela leta 2002, omogočila, da smo v krizo vstopili s približno 15 odstotkov nižjo maso plač, kot bi sicer. Kot dokaz za to je navedel, da so od leta 1995 do 2001 plače v zasebnem sektorju zrasle za 18 odstotkov, v javnem sektorju pa za 30 odstotkov. "Če se ne bi leta 2002 to ustavilo s plačno reformo in bi se ta stampedo nadaljeval, potem bi v krizo vstopili s približno 300, 400 milijonov višjo maso plač. Potem bi nas glava bolela. Na plačno reformo sem ponosen," je zatrdil.

Janković: Banke je treba urediti
Pri vprašanju o dokapitalizaciji NLB-ja je Virant poudaril, da so izkušnje pokazale, da je država slabo upravljala banke in še nekatera podjetja. "V preteklosti se je pokazalo, da so vse vlade politično nastavljale svoje ljudi, slabe ljudi, da so vse vlade tudi intervenirale in da so banke, namesto da bi sprejemale odločitve po poslovni logiki, sprejemale odločitve po neki čisto drugi logiki, npr. kreditirale tajkunske prevzeme," je povedal.

Proti dokapitalizaciji NLB-ja je tudi Janković. "Mislim, da se dá to drugače urediti. NLB je treba prepojiti, dobiti ustrezno kapitalsko vrednost. Banke, ki imajo pomemben državni delež, je treba urediti s tem, da so racionalne in da dobro poslujejo," trdi.

Sogovornika Marcela Štefančiča Jr. sta se strinjala tudi, da se bo življenjski standard v Sloveniji dvignil. "Naš življenjski standard bo rastel. Imeli bomo gospodarsko rast, treba je samo vzpostaviti okolje, v katerem se bo gospodarstvo lahko razvijalo," je napovedal predsednik Liste Gregorja Viranta. Optimističen je tudi Janković: "Upal bi si napovedati, da bo standard do leta 2012 narastel in da bo do 2015 standard še višji, kot je bil predviden in planiran. Če ne bi v to verjel, ne bi v to šel."