Denar, namenjen občinam, je po besedah ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta preveč razdrobljen. "Če bi bil bolj skoncentriran, bi se lahko porabil za večje sinergijske projekte in bi imel boljše učinke," je povedal Virant in dodal, da majhne občine niso sposobne opravljati vseh nalog, ki jih narekuje lokalna samouprava.

Majhne občine se po njegovem mnenju tudi težje dogovorijo za skupne projekte in kot primer je Virant navedel pomurski vodovod, kjer se občine niso zmogle dogovoriti o nekaterih vprašanjih in so zato ostale brez evropskega denarja.

Razvojni projekti, ki se financirajo tako iz slovenskih kot evropskih sredstev, bi bili večji, pomembnejši in bi imeli večje učinke na zaposlovanje. Lažje bi se odpirala nova delovna mesta kot zdaj, je še pojasnil Virant.

Reorganizacija po danskem vzoru
Reorganizacija občin pa naj bi potekala po vzoru Danske, kjer so število občin zmanjšali z 270 na 98 in je po Virantovih besedah reforma imela pozitivne učinke.

V Sloveniji pa naj bi število zmanjšali z današnjih 212 na 120 občin, ki bi štele najmanj 5.000 prebivalcev. O novi organizaciji občin bi se njihovi prebivalci odločali na referendumih. Obstaja pa tudi možnost splošnega posvetovalnega referenduma. Virant je prepričan, da ima podporo javnosti, saj naj bi večina prebivalcev Slovenije menila, da so občine preveč številčne. Nazadnje pa po njegovih besedah v občinah z manj kot 5.000 prebivalci živi zgolj 15 odstotkov prebivalcev Slovenije.

Privarčevali bi več kot 100 milijonov evrov
Neposrednih prihrankov pri plačah občinskih funkcionarjev in v občinskih upravah ter pri sejninah svetnikov bi bilo po ministrovih besedah 10 milijonov evrov. Drugi prihranki pa naj bi šli na račun porabe javnega denarja in tu naj šlo kar za okoli 100 milijonov evrov.

Obenem bi morali spremeniti tudi zakon o financiranju občin in formulo razdeljevanja javnega denarja. "Danes je ta formula bistveno bolj naklonjena manjšim občinam in izrazito nenaklonjena občinam z večjim številom prebivalstva ter je v bistvu krivična. Večje občine z večjim številom prebivalcev opravljajo številne storitve za prebivalce manjših občin, ki se vozijo v te večje občine, kot so knjižnice, ceste, javne površine …, ki jih financirajo večje občine. Denarja na prebivalca pa dobijo manj kot manjše občine," je opozoril Virant

Kot nesmiseln je označil očitek, da gre za projekt mesta proti podeželju. "Če se dve, tri podeželske občine združijo, bodo močnejše v razmerju do Ljubljane in drugih mest," je še svoj predlog zagovarjal Virant in kot primer navedel Koper oz. Primorsko, ki naj bi bila močnejša ravno zato, ker ni prišlo do takšnega drobljenja občin kot na drugem koncu države.

Vse je odvisno od volje koalicije
Predsedniki koalicijskih strank so na srednem sestanku sprejeli reorganizacijo občin, kar je Virant označil za prvi korak. Zdaj načrtuje pogovore z vodji poslanskih skupin, če bo treba, bo obiskal tudi posamezne poslanske skupine.

Z močno politično podporo bi po njegovem prepričanju projekt reorganizacije občin izpeljali do prihodnjih lokalnih volitev, ki bodo na sporedu jeseni naslednje leto. Če pa bo koalicija potrebovala več časa, pa se bo projekt po Virantovih besedah raztegnil na nekoliko daljše obdobje, kar pa po njegovem mnenju ne bi bilo preveč pametno.

Združenja občin nasprotujejo krčenju
V združenjih občin nasprotujejo predlogu in svarijo pred centralizacijo. Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar in predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj sta presodila, da predlogi vodijo k centralizaciji in da brez referenduma ne bo šlo.

Župan Hodoša Rudolf Bunderla, Hodoš je z okoli 300 prebivalci najmanjša slovenska občina, je prepričan, da so male občine upravičile svoj obstoj, saj so na svojem območju nosilke razvoja.

Po njegovih besedah so na Hodošu, odkar je samostojna občina, zgradili kanalizacijo s čistilno napravo, lasten vodovod, asfaltirano cesto do vsake hiše, obnovili so vrtec in šolo, zgradili kulturni dom in dom starejših, pa športne objekte, veliko so dosegli tudi na področju turizma ...

Za vse omenjene pridobitve so izkoristili tudi veliko evropskih sredstev, v treh mandatih okoli dva milijona evrov. Bunderla opozarja, da tudi "ne tratijo denarja, kjer ni treba", in racionalizirajo stroške. V občinski upravi sta poleg komunalnih delavcev, ki imajo minimalno plačo, le dve zaposleni, sam opravlja funkcijo nepoklicno.

"Če so neke občine, bodisi majhne bodisi velike, upravičile svoj obstoj, potem sem jaz prvi, ki si upa, če je treba, tudi na ulico, da to preprečim. Vse, kar smo dosegli, bi nekdo izničil, razvrednotil. Imamo razvoj. Ali ni bila želja države, da bi zaostala območja dosegla napredek," je opozoril župan najmanjše občine, ki meni, da država nima prave strategije niti izračunov.

Opozicija opozarja na večja razhajanja med središčem in obrobjem države
Opozicija med drugim opozarja, da so številne občine nastale na podlagi referendumov. V SDS-u so tudi presodili, da bi se po ukinitvi občin razkorak med središčem in drugimi deli države še povečeval.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je spomnil, da so manjše občine nastajale predvsem tam, kjer so bili kraji pozabljeni od centrov moči. Občine po njegovih besedah predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še vlagajo v infrastrukturo.

Predsednik SLS-a Franc Bogovič je povedal, da je jasno, da gre za "koalicijske kravje kupčije, v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi". Poteza vlade, ki izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja, pa po njegovem mnenju lahko pripelje vlado do moderne formule varčevanja: "Ukinitev vseh občin in ohranitev zgolj ene - Ljubljane, ki jo bo, kot doslej, skupaj z državo Slovenijo vodil isti gospod, naravnost z ljubljanskega magistrata."