Virant je tako pojasnil, da s koncem leta prenehajo veljati številni s sindikati dogovorjeni varčevalni ukrepi, vključno s spremenjeno plačno lestvico. Zato dogovor o ukrepih za prihodnje leto šteje za svojo odgovornost in bo šel kot glavni vladni pogajalec intenzivno v pogajanja. Ob tem računa, da bo tudi na sindikalni strani razumevanje, da bo treba zadevo zaključiti.

Po Virantovih ocenah bo vlada v vsakem primeru opravljala tekoče posle vsaj do septembra, tudi ob morebitnih predčasnih volitvah denimo junija ali julija.

Vlada je že sprejela pogajalska stališča
Vlada je pogajalska izhodišča sicer že sprejela, sindikatom pa naj bi jih predstavila v drugem tednu maja, je minuli teden napovedoval Virant. Predlog pa naj bi vseboval strukturne ukrepe, ki bodo omogočili zmanjšanje števila zaposlenih in druge oblike racionalizacije.

Ob današnjem odstopu premierke Alenke Bratušek se namreč že pojavlja vprašanje, ali predčasne volitve utegnejo vplivati na pogajalski proces.

Kdo bo kredibilen sogovornik?
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je že spraševal, ali bodo sploh še imeli kredibilnega sogovornika in ali se je smiselno usklajevati o tako zahtevnih vprašanjih z ministri vlade, ki je lahko kmalu ne bo več.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je poudaril, da se je treba resno vprašati, ali pod tekoče posle vlade spadajo tudi pogajanja oz. socialni dialog o plačah in drugih pogojih dela na področju javnega sektorja ali pa je to treba prepustiti neki drugi vladi.

"Kar se mene tiče, smo mi še vedno pripravljeni na pogajanja, saj smo se nanje že pripravljali in za nas ne bo presenečenje, če se bo to razumelo kot tekoče posle," je menil Štrukelj. Po njegovem mnenju bo sicer vlada težko sprejemala "kakšne zelo dramatične odločitve", a je prepričan, da bi bilo za državljane najslabše, če bi zdaj za pol leta vse zastalo in bi čakali na novega "upravljavca".