Predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS-a in nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci spregovoril o poročilu OECD-ja o slovenskem plačnem sistemu in kritično ovrednotil razmišljanja o spremembi enotnega plačnega sistema v javnem sektorju in predlagane spremembe za dodatke policistom.

"Pahor bi moral vedeti, kaj je bistvo reforme"
Virant je povedal, da je pred reformo plačnega sistema v javnem sektorju vladal "sistem tisočerih predpisov", ki so urejali plače, kar naj bi povzročilo "dodatkomanijo" oz. številne dodatke k plačam.

"Zadnjič sem slišal, da je predsednik vlade na neki tiskovni konferenci rekel, da je v plačnem sistemu javnega sektorja na tisoče dodatkov. Po treh letih na vladi bi že lahko vedel, da to ni tako. Lahko bi ga že poučili, da je ravno to bila poanta plačne reforme, da je množico dodatkov zreducirala na peščico, ki so vsi zajeti v enem aktu. To je bilo bistvo reforme, to bi predsednik vlade moral vedeti," je poudaril Virant.

"Enotni plačni sistem moramo ohraniti"
Trdi, da je plačna reforma, ki se je začela leta 2002 in končala s podpisom kolektivnih pogodb v javnem sektorju, obrzdala nenormalno rast plač, kar naj bi Pahorjevi vladi omogočalo bistveno lažje obvladovanje mase plač v javnem sektorju.

Meni, da bi bila brez reforme raven plač v javnem sektorju za 25,7 odstotka višja, kar pomeni, da bi morala zdajšnja vlada drastično zarezati v plače in jih znižati za okoli 15 odstotkov, kar bi po Virantovih besedah še težje izpogajala s sindikati.

Prepričan je, kar Sloveniji priporoča tudi OECD, da bi morali ohraniti enotni plačani sistem, ki je bil uveden z reformo, uvedba dodatkov za policiste pa naj bi bila ravno odmik od tega sistema.

"Sistem bo omogočal obvladovanje plač"
"Policijski dodatki so zgodba, ki pelje v napačno smer," je zatrdil in dodal, da razlogi, ki ki jih navaja ministrica za notanjo politiko Katarina Kresal, da gre za izenačevanje položaja policistov z drugimi v javnem sektorju, ne držijo, saj, kot pravi Virant, so vsi dodatki uslužbencev v javnem sektorju določeni v enem zakonu in eni kolektivni pogodbi in da na nobenem področju ne obstajajo posebni dodatki.

"Če se bo šlo s to rešitvijo naprej, bo to velika napaka, ker bodo sledile zahteve drugih sindikatov javnega sektorja in vlada ne bo imela nobenega argumenta, da jih zavrne. Sledili bodo carniniki, vojaki, pazniki, gasilci in drugi. Treba je ohraniti enotni plačni sistem, to je zelo pomembno," je dejal.

Virant bi menedžerje plačeval po uspešnosti
Kako naprej? Virant je poudaril, da bo zdajšnji sistem vsaki naslednji "pametni" vladi omogočal obvladovanje rasti plač v javnem sektorju na način, da bo ta načeloma ista kot v gospodarstvu, kar pomeni, da bo javni sektor delil usodo gospodarstva "v dobrem in slabem".

Kot pravi, bo treba po koncu gospodarske krize najprej poravnati še preostali del odprave plačnih nesorazmerij, in sicer v dveh zaporednih letih po prvem letu, ko bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka BDP-ja, kar meni, da je korekten dogovor.

"Popravki plačnega seveda bodo potrebni, izboljšave so vedno potrebne, saj anomalije vedno obstajajo. Popravki morajo iti v dve smeri, prva je odprava določenih anomalij, ki so v sistemu nastale, in druga smer je večja menedžerska fleksibilnost za menedžerje v javnem sektorju, kar pomeni, da je treba bolj poudariti plačevanje po delovni uspešnosti," je povedal.

"Pahor zveni neverodostojno"
Dotaknil se je tudi števila zaposlenih v javnem sektorju. "Zadnje čase poslušamo predsednika vlade, kako bo začel zmanjševati število zaposlenih v javnem sektorju. Fajn, ampak nekoliko neverodostojno to zveni od nekoga, ki je kot šef izvršilne oblasti odgovoren za to, da se je v triletnem obdobju število povečalo za 4.621 oz. za polne tri odstotke, s tem, da je vlada imela soglasje sindikatov, da se število zaposlenih lahko zmanjšuje za en odstotek na letni ravni," je poudaril.