Številni vozniki ciljem predlagateljev zakona ne verjamejo. V vsem skupaj vidijo le dvig kazni in polnjene proračuna.

Kazni za najhujše prekrške
Z najmanj 1.200 evri in 18 kazenskimi točkami oz. odvzemom vozniškega dovoljenja se bo kaznovalo voznike, ki bodo na hitri cesti in avtocesti vozili v nasprotno smer. Takojšen odvzem izpita in najmanj 1200 evrov kazni sta predvidena tudi za prekoračitev hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro v območju mirnega prometa oz. za prekoračitev za več kot 50 kilometrov na uro v naselju. Isto kazen bodo dobili tudi vozniki, ki jim bo preizkus alkoholiziranosti pokazal več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

Določbe nove zakonodaje pa so tudi bolj sistemske, saj gredo v smer spreminjanja odnosa do cestnega prometa. Tako se kot rešitev ponuja rehabilitacijske programe. Na voljo bodo trije, in sicer izobraževalne delavnice za voznike, ki ne pijejo tvegano, psihosocialne delavnice za tiste, ki škodljivo pijejo in redno uporabljajo psihoaktivne snovi, ter programi zdravljenja odvisnosti.

Novi zakoni prinašajo tudi novosti na področjih registracije motornih vozil, prenosa lastništva vozil in tehničnih pregledov tovornih vozil. Prav tako podrobneje urejajo področje gospodarjenja javnih infrastruktur.

Uspešno 10-letno obdobje?
Leta 2000 si je Slovenija zadala 10-letno obdobje, v katerem naj bi prepolovila število mrtvih na slovenskih cestah, kar je tudi uspelo, kot je v Drugi jutranji kroniki povedal Robert Škrjanc, toda uspeh ni prišel čez noč.

Močno povišane kazni na začetku 10-letnega obdobja so zalegle le za nekaj časa, približno leto ali dve. Potem pa so se vozniki na strožje kazni navadili in še naprej vozili po starem. Leto 2008 je bilo na cestah prelomno, saj je bil prvič opažen očiten padec smrtnosti in nesreč na naših cestah. Razlog za to pa naj ne bi bile nove, spet višje kazni, ampak da so vozniki ob vseh podražitvah policijskih storitev doumeli, da na prometno varnost v največji meri vpliva prav navzočnost policistov na cestah.