Po poročanju Dela je po neuradnih, a zanesljivih informacijah višje sodišče v Ljubljani v celoti zavrnilo pritožbo državnega odvetništva in potrdilo prvostopenjsko sodbo v tožbi Antona Ropa proti državi.

Ljubljansko okrožno sodišče je novembra 2023 odločilo, da mora država Ropu plačati 30.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 60.611,48 evra odškodnine za premoženjsko škodo. Slednje se nanaša na sejnine za obdobje, ko jih ni prejemal, ker je bil neupravičeno razrešen iz nadzornega sveta SID banke. Poleg tega je sodišče Ropu priznalo še zamudne obresti, ki tečejo od 17. decembra 2020.

Kot še poroča Delo, naj bi Rop tudi umaknil zahtevek za 21.000 evrov po sodbi na prvi stopnji, ki je temeljil na vprašanju, kdo plača akontacijo dohodnine. Sodišče naj bi zavzelo stališče, da gre za odškodninsko tožbo in da se dohodnina potem ne plača.

Banka Slovenije je leta 2015 Ropu prepovedala opravljanje funkcije člana nadzornega sveta državne SID banke. Vzrok je bila pravnomočna sodba, ki je Ropa obremenila izdaje tajnih podatkov. Rop je nato sprožil pravne spore, najprej proti Banki Slovenije, nato pa še proti državi.

Domnevna izdaja tajnih podatkov

Zgodba sega v čas, ko je bil med prvo vlado Janeza Janše (2004–2008) Rop poslanec DZ-ja, sprva kot član LDS-a, marca 2007 pa je prestopil v SD.

16. junija 2007 je nekdanjemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku razkril, da naj bi se pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 – tedaj je bil Rop predsednik vlade – predsednik SDS-a Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da je Sova posnela več njunih telefonskih pogovorov. Tožilstvo je zaradi teh izjav proti Ropu sprožilo postopek in leta 2013 je najprej prvostopenjsko in nato še višje sodišče odločilo, da je kriv izdaje tajnih podatkov. Izrečena mu je bila denarna kazen deset tisoč evrov.

Vrhovno sodišče je februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
Ljubljansko okrajno sodišče je ob vnovičnem odločanju Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov. Sodbo je leta 2018 potrdilo tudi višje sodišče.

Anton Rop je nato od države terjal 127.000 evrov odškodnine zaradi neupravičenega pregona v zadevi izdajanja tajnih podatkov. Med drugim naj bi utrpel materialno škodo, ko mu je Banka Slovenije odpovedala pogodbo kot nadzorniku banke SID.

Sporni nadzornik SID banke

Leta 2013 je bil Rop imenovan za nadzornika SID banke za petletni mandat. A po pravnomočni obsodbi mu je Banka Slovenije prepovedala opravljanje nadzorniškega položaja. Funkcijo nadzornika Banke SID je pozneje opravljal še enkrat, saj ga je na položaj januarja 2020 imenovala vlada Marjana Šarca. Junija 2020 pa je sam odstopil z nadzorniškega položaja v času ponovne vladavine Janeza Janše.