47 poslancev je glasovalo za spremembo volilne in referendumske zakonodaje, 33 poslancev pa je glasovalo proti. Novelo zakona so predhodno že potrdili na odboru za notranjo politiko.

Kakšne spremembe prinaša novela zakona?
Bistvena sprememba referendumske zakonodaje je financiranje. Po predlaganem zakonu bo morala vlada državnemu svetu nameniti proračunski denar, kadar bo pobudnik ali predlagatelj referenduma državni svet. Novela pa med predlagatelje referenduma uvršča tudi vlado, ki bo z novim zakonom postala prejemnik proračunskega denarja tudi pri referendumih.

Zdajšnja zakonodaja in ustava vlade nista šteli med mogoče predlagatelje naknadnega zakonodajnega referenduma.

Zakon že dobil podporo na odboru za notranjo politiko
Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je že obravnaval ter potrdil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni in referendumski kampanji.

"Urejamo področje referendumskih kampanj"
Seje odbora in izredne seje državnega zbora se je udeležila tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki meni, da je zdajšnja ureditev protiustavna. "V letu 2007 je vlada ob referendumski kampanji izdala zloženko, ni pa se priglasila kot organizatorka, kar se je pozneje izkazalo kot protiustavno, zato je to področje, ki ga je treba urediti," je povedala ministrica.

Kot je pojasnila Krebsova, je bila zaradi omenjenih postopkov v februarju 2009 oblikovana delovna skupina, po javni razpravi in razmisleku pa urejene še določene zadeve, na primer, da mora vlada državnemu svetu zagotoviti sredstva za referendumsko kampanjo v višini, ki jo zahtevajo, ne pa več, kot omogoča zakon.

"Vlada predstavlja državo, je odgovorna za stanje v državi, aktivne vloge v referendumskih kampanjah ni mogoče zanikati. Vsi udeleženci v referendumski kampanji pa se morajo priglasiti kot organizatorji," končuje ministrica.

Stališča poslanskih skupin različna
Koalicija spremembo zakona podpira, saj se strinjajo z ministrico Pavlinič Krebsovo, da je sedanja zakonodaja protiustavna. Predlagano novelo so podprle vse koalicijske poslanske skupine.

Miran Potrč (SD) je povedal, da bodo v SD-ju zakon podprli. Po mnenju SD-ja novela zakona sledi ugotovitvam ustavnega sodišča. "To je najnujnejši ukrep pri reševanju referenduma in referendumskega vprašanja. Upajo pa, da se bo to vprašanje rešilo še bolj celostno. v SD-ju opozorila zakonodajno-pravne službe sprejemajo, obenem pa menijo, da je treba financiranje urediti in ta zakon to ureja. Prepričani so, da je vlada kot predlagatelj zakonov upravičena do denarja in mora biti kot predlagatelj referenduma tudi označena," končuje Potrč.

"Referendumska pobuda je postala dejansko 6. branje zakona. Ne želimo nikomur odvzeti te pravice, a v zadnjem času je ta pobuda zlorabljena je v imenu poslanske skupine Zares povedal Vito Rožej. Predlagane rešitve v Zaresu podpirajo, saj pio mnenju Zaresa odpravljajo neustavnosti in nezakonitosti.

V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bodo podprli spremembe in dopolnitve Zakona o volilni in referendumski kampanji. Po besedah Andreja Magajne je temeljni cilj, ki ga želi predlagatelj doseči s tem zakonom, odprava neskladnosti z ustavo, v delu, ki se nanaša na zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev Državnemu svetu za referendumsko kampanjo. Nepovezani poslanci podpirajo določilo po katerem bo vlada, kot glavna predlagateljica zakona in kot subjekt, vključena v referendumsko kampanjo.

DeSUS-ovi poslanci bodo novelo zakona podprli, saj menijo, da gre v prvi vrsti za nujno spremembo, ki odpravlja ugotovljene neskladnosti zakona v delu, ki se nanaša na zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev Državnemu svetu za referendumsko kampanjo. Anton Urh ob tem dodaja, da so v poslanski skupini imeli pomisleke pri nekaterh členih, a v DeSUSU so prepričani, da jih bodo kmalu odpravili in bodo tudi zato novelo podprli.

Borut Sajovic (LDS) pa pojasnjuje: "Ker je krog fizičnih in pravnih oseb, ki so lahko organizatorji volilne kampanje že do zdaj zelo odprt, predlog zakona omogoča, da je organizator referendumske kampanje lahko tudi vlada oziroma njena pristojna služba, pri čemer pa mora vlada sama sprejeti odločitev o tem, da bo njena vladna služba organizator referendumske kampanje. Vlada kot glavna predlagateljica zakonov in kot subjekt, odgovoren za delovanje na vseh področjih v državi, mora zato zagotovo imeti možnost, da v referendumski kampanji sodeluje na aktiven način, vključno za to porablja tudi določena proračunska sredstva."

Opozicija predlogu nasprotuje
"Vlada želi na legitimen način priti še dodatnega denarja pri referendumih, čeprav po ustavi vlada ne more biti predlagatelj referenduma" je v imenu SDS-a povedal Branko Grims. V SDS-u so prepričani, da je vlada izenačila ustavnega predlagatelja referenduma državni svet in sebe, ter tako "pristavila še svoj lonček, golido pravzaprav, k proračunu iz katerega bodo še za referendume dobili denar", kot pove Grims. SDS novele zakona ne podpira.

V SLS-u se strinjajo z SDS-om in, kot je povedal Franc Pukšič, želi vlada s tem zakonom pridobiti dodatni denar pri referendumih in se postaviti v priviligiran položaj, s tem pa oslabiti položaj drugih. Po mnenju SLS-a vlada s takim zakonom znižuje raven demokracije v državi.

"Ocena finančnih posledic predloga zakona ravno ni najbolj jasna in ne prepriča, da zakon ne bo imel dodatnih finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Kot ugotavlja ustavno sodišče, je za referendumsko kampanjo bistvenega pomena zagotovitev primernih sredstev za vse predlagatelje referenduma, ne glede na to, ali gre za predlog državnega sveta, državnega zbora, 40.000 volivcev ali tretjino poslancev," je povedal Silven Majhenič iz SNS-a.

Ministrica je nad očitki opozicije ogorčena
Na mnenje opozicije se je odzvala Irma Pavlinič Krebs, ki je zagotovila, da je predlog dober, ki ga je treba obravnavati, saj odpravlja mnoge pomanjkljivosti zdaj veljavnega zakona. Navedbe opozicije je označila za nedopustne in žaljive do vlade.