Vlada Roberta Goloba je imela prvo redno sejo vlade po počitnicah in na njej sprejela številne odločitve.

Spremembe pri popoplavni obnovi

Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Kot sporoča ministrstvo za finance, predlog zajema izzive, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju lani sprejetega zakona.

Sorodna novica Nekaterim se je že uspelo vrniti v stari tir, druge še razjeda negotovost. "Vse poteka prepočasi."

Predlagana novela podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za posojila, najeta za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov (do 25 let), s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov, kar naj bi ustrezalo dejanskim potrebam morebitnih uporabnikov sheme.

S predlaganimi zakonskimi spremembami se spreminja tudi določba glede fiksne obrestne mere. Ta mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere euribor na dan vloge za kredit in vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti, so zapisali na vladi.

Predlog novele prav tako širi nabor morebitnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.

Vlada s predlagano novelo zakona obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Ta bo poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank. S tem bo informacija zainteresiranim na voljo tudi na spletni strani službe.

Prepovedana gradnja, kjer se bo rušilo

Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Vlada namreč predlaga odstop od ureditve v zakonu o divjadi in lovstvu, ki ureja prepoved sekanja zarasti ob vodnih bregovih, čiščenja odvodnih kanalov in praznjenja vodnih zajetij v času gnezdenja ptic. Kot poudarjajo na vladi, se s to rešitvijo ne posega v splošne zahteve iz predpisov o ohranjanju narave.

Predlagana novela drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s tovrstnimi zemljišči, ampak bo nakup izveden s sklenitvijo neposredne pogodbe.

Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.

Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala, in usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis, so še zapisali na vladi.

Spodaj dodajamo še nekatere druge odločitve, sprejete na seji vlade.

Izvajanje uredbe o trgih kriptosredstev

Sorodna novica EU uvaja zakonodajni okvir za kriptosredstva in otežuje pranje denarja

Vlada je določila besedilo predloga zakona o izvajanju uredbe Evropske unije o trgih kriptosredstev. Kot so pojasnili, gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU-ja, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in imata za cilj varnejše in preglednejše digitalne finančne sisteme.

Uredba zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih EU-ja o finančnih storitvah. Uporablja se za fizične in pravne osebe ter nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v povezavi s temi sredstvi v EU-ju.

Na podlagi uredbe s predlogom zakona vlada določa pristojna organa za izdajanje in odvzem dovoljenj ter nadzor ponudnikov storitev v povezavi s kriptosredstvi. To bosta Agencija za trg vrednostnih papirjev in Banka Slovenije. Določa tudi enotni točki za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, Evropskim organom za vrednostne papirje in Evropskim bančnim organom, hkrati pa ureja način opravljanja nadzora, nadzorne ukrepe, postopek njihovega izrekanja in prekrške, ki jih izrekata pristojna organa.

Kot kriptosredstvo uredba opredeljuje digitalno predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije.

Ta pravila se tako ne nanašajo na gotovinske transakcije, prenose sredstev z uporabo plačilne kartice, instrument elektronskega denarja, mobilnega telefona ali druge digitalne naprave, če so izpolnjeni določeni pogoji, ter na prenose sredstev v določenih primerih, kot so prenosi sredstev med osebami brez sodelovanja ponudnika storitev v povezavi s kriptosredstvi, ali kadar znesek prenosa ne presega 1000 evrov.

Odprava neustavnosti pri fitofarmacevtskih sredstvih

Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti, povezane z opredelitvijo varovalnih pasov za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s tovrstnimi sredstvi.

Ustavno sodišče je marca lani zahtevalo, da se v zakonu opredelijo varovalni pasovi za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi. V predlogu zakona se varovalni pas določa na širini pet metrov od zagrajenega območja vodnega črpališča.

Drugi razlog za spremembo zakona je izvedbena uredba Evropske komisije, ki od poklicnih uporabnikov zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od 1. januarja 2026 dalje. S predlogom zakona se ureja področje tako, da se bo uredba komisije lahko izvajala, so zapisali na vladi.

Predlog zakona določa novo opredelitev poklicnega uporabnika, ki je vezana na registrirana kmetijska gospodarstva ter pravne in fizične osebe, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za izvajanje svoje dejavnosti, ter omejuje nakup teh sredstev za poklicno rabo samo na te uporabnike.

V prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030 bodo lahko poklicni uporabniki opravili prenos podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v predpisani elektronski format enkrat letno.

Predlog zakona predvideva tudi opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike.

Pokop Dušana Šinigoja z vojaškimi častmi

Sorodna novica V 91. letu starosti umrl ekonomist in politik Dušan Šinigoj

Slovenskega ekonomista in politika, zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, Dušana Šinigoja, bodo pokopali z vojaškimi častmi, je sklenila vlada. Predlog za pogreb z vojaškimi častmi je podal Marjan Šiftar skupaj z drugimi pobudniki, člani izvršnega sveta med letoma 1984 in 1990, izhaja iz sporočila po seji vlade.

Šinigoj je bil predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije med letoma 1984 in 1990. "Kot predsednik IS SRS in pri opravljanju številnih drugih odgovornih funkcij v političnem in javnem življenju je prispeval neizbrisen pečat k blaginji Slovenije. Pod njegovim vodstvom je IS SRS v okviru svojih pristojnosti aktivno soustvarjal temelje za demokratični in miren prehod v novo poglavje slovenske zgodovine, za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije," izhaja iz sporočila po seji vlade.

Kot so ob tem še sporočili iz protokola, bo pogreb organiziran v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski. Ta namreč med drugim opredeljujejo pokop z vojaškimi častmi.

Šinigoj je v 91. letu starosti umrl v nedeljo zvečer. Pogreb bo v petek popoldne v Novi Gorici.

Številne kadrovske odločitve

Vlada je Patricijo Furlan Fon znova imenovala na položaj glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo. Krajinski park Kolpa bo prihodnja štiri leta vodila Vesna Fabjan, Krajinski park Goričko pa bo kot vršilec dolžnosti vodil Andrej Smodič. Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Melita Gabrič, vršilka dolžnosti generalne sekretarke ministrstva bo postala Barbara Žvokelj.