preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij.
Temeljni namen predloga je sistemsko urediti zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Njena zaščita obsega vse dejavnosti, ki prispevajo k neprekinjenosti in celovitosti njenega delovanja.

V predlogu zakona so za sektorje kritične infrastrukture določeni preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij. Nosilci sektorjev so ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za obrambo Andreja Katič.

Predlog predpisa določa sistemske temelje področja kritične infrastrukture od njenega ugotavljanja in določanja do njene zaščite, kar se odraža v glavnih rešitvah predloga zakona.

Enovitejše upravljanje
Cilji predloga zakona so predvsem, da se z ustreznim celovitim predpisom uredi (tudi) področje kritične infrastrukture državnega pomena, torej "nacionalna" kritična infrastruktura, ter z normativnim ukrepom prispeva k dvigu ravni odpornosti slovenske družbe proti sodobnim varnostnim grožnjam in tveganjem, piše v gradivu.

Vsem organom in organizacijam se pri zagotavljanju neprekinjenega in celovitega delovanja kritične infrastrukture naloži spoštovanje istih splošnih izhodišč in usmeritev. Med organi in organizacijami, ki delujejo na področjih sektorjev kritične infrastrukture, se vzpostavijo primerna razmerja, predvsem z vidika delitve njihovih pristojnosti in odgovornosti ter nalog pri zaščiti kritične infrastrukture.

Vlada je najvišji državni organ, ki določa, usmerja in usklajuje politiko na področju kritične infrastrukture. Upravljavci in lastniki kritične infrastrukture so ne glede na lastniško strukturo kritične infrastrukture prvi in najneposredneje pristojni in odgovorni ter tudi poslovno zainteresirani za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, navaja gradivo.

Nadzor nad izvajanjem določb zakona se bo izvajal centralizirano prek inšpektorata, pristojnega za obrambo, kar pa ne izključuje možnosti, da navedeni inšpektorat v skladu z že obstoječimi predpisi in uveljavljenim načinom dela k inšpekcijskemu nadzoru pritegne tudi druge inšpekcijske organe, ki imajo stvarne pristojnosti na področju sektorja kritične infrastrukture, v okviru katerega se izvaja nadzor, še piše v gradivu.

Stalni in dodatni ukrepi
Kot so sporočili po seji vlade, se ukrepi za zaščito kritične infrastrukture delijo na stalne in dodatne. Dodatni se izvajajo ob izrednem dogodku, krizi ali povečani ogroženosti kritične infrastrukture, če stalni, tudi če so stopnjevani, ne zadostujejo. Dodatni ukrepi za zaščito kritične infrastrukture, ki jih nosilci sektorjev kritične infrastrukture ali sprejmejo sami ali predlagajo v sprejetje vladi, zakonsko niso obvezni, saj jih nosilci lahko sprejmejo ali predlagajo le, če to ocenijo za potrebno.

Kot so še poudarili, je pomembno določilo zakona, da če morajo tovrstne dodatne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture izvesti upravljavci kritične infrastrukture, lahko vlada odloči, da se sredstva za izvedbo teh ukrepov zagotovijo iz državnega proračuna.

Predlog zakona pa med drugim določa tudi obveznosti v zvezi z obveščanjem, poročanjem in zagotavljanjem podpore odločanju v povezavi z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, so še zapisali v sporočilu.