Notranje ministrstvo se je danes odzvalo na izjavo, ki so jo predstavniki društva izbrisanih v ponedeljek delili udeležencem sprejema varuhinje Zdenke Čebašek Travnik ob dnevu človekovih pravic. V njej so med drugim poudarili, da je tretjina nezakonito izbrisanih še vedno izbrisana, odškodnine za nastalo škodo pa ne morejo več uveljavljati.

Na ministrstvu poudarjajo, da je Slovenija državljanom naslednic nekdanje SFR Jugoslavije v Sloveniji ponudila veliko možnosti, da si uredijo svoj status. Dodajajo, da iz uradnih evidenc in opravljenih analiz podatkov izhaja, da si je večina teh ljudi uredila svoj status in brez težav živijo v Sloveniji.

MNZ: Dopolnilne odločbe izdane 4.093 osebam
Dokončna ureditev statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja, ki jim je zaradi uveljavitve določb zakona o tujcih 26. februarja 1992 prenehala prijava stalnega bivališča, zahteva širok družbeni konsenz, menijo na MNZ-ju. Prav zato je ministrstvo nedavno pripravilo predlog ustavnega zakona, ki dopolnjuje 13. člen ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Na MNZ-ju še poudarjajo, da so bile dopolnilne odločbe, ki so priznale status za nazaj, res izdane 4.093 osebam, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po enem od treh zakonov, ki urejajo položaj tujcev v Sloveniji, a se te odločbe niso izdajale osebam, ki so pridobile državljanstvo Slovenije, saj tega ni predvidela niti odločba ustavnega sodišča.

Odzivi poslanskih skupin
Za mnenje glede reševanja vprašanja izbrisanih smo povprašali tudi poslanske skupine. Jožef Školč, LDS, je za MMC povedal, da predloga ne podpirajo, saj se na ta način vlada skuša le izogniti odločbam ustavnega sodišča. Tudi iz poslanske skupine Socialnih demokratov so nam sporočili, da menijo, da je ustavni zakon, kot ga predlaga vlada, v izrecnem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, zaradi česar ga ne nameravajo podpreti. Pri Zaresu pa menijo, da so bolj od same oblike pravnega akta pomembne vsebinske rešitve, s katerim bi se lotili tega vprašanja.

Zmago Jelinčič, SNS, je za MMC povedal, da bodo predlog podprli, saj menijo, da je to edini ustrezni način za rešitev vprašanja. Ključno je namreč, da se primere obravnava individualno, je poudaril prvak SNS-a. Iz istega razloga predlog podpirajo tudi pri Novi Sloveniji.

Odgovore drugih poslanskih skupin še pričakujemo.

Društvo izbrisanih: Tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisana
Društvo izbrisanih je v izjavi udeležence varuhinjinega sprejema opozorilo, da je tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisana. Navajajo, da je okoli 12.000 izbrisanih v 12 letih sicer postopno spet pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, vendar je bilo z dopolnilnimi odločbami letos to z veljavnostjo za nazaj priznano le okoli 4.000 prizadetim.

Pot do odškodnin za škodo, ki je bila prizadetim povzročena v letih od 1992 do 2001, je, pravijo v društvu, popolnoma zaprta, saj mora oškodovanec odškodnino zahtevati najpozneje tri leta po tem, ko je za škodo izvedel, in najpozneje pet let po tem, ko je škoda nastala.

Mirovni inštitut zahteva nepristransko preiskavo o izbrisu
Na Mirovnem inštitutu menijo, da je po vsebini predlog zakona v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, še posebej v točki, ko ne omogoča pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje retroaktivno, torej od dneva izbrisa 26. februarja 1992 dalje. Mirovni inštitut je še opozoril, da odločba ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost, nezakonitost in diskriminatornost izbrisa, ostaja neizvršena. V inštitutu zato predlagajo, da vlada izvede nepristransko preiskavo o izbrisu, sprejme ukrepe za povrnitev dovoljenja za stalno prebivanje in zagotovi ustrezno denarno odškodnino izbrisanim.