30. junij, do katerega naj bi predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja dosegli dogovor o spremembah plačnega sistema in odpravili plačna nesorazmerja, se je izkazal za preoptimistično zastavljen rok. Zdaj naj bi vlada pogajalcem nekaj različnih modelov prevedbe zdajšnjih delovnih mest na novo plačno lestvico predstavila 14. julija, ko se naslednjič sestanejo na krovni ravni.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po tokratnih pogajanjih povedala, da primarno rešujejo spodnjo tretjino plačne lestvice, saj želijo, da nobeno delo v javnem sektorju ni vrednoteno manj od minimalne plače, hkrati pa ne želijo ustvarjati novih nesorazmerij in anomalij. Razmerja želijo postaviti tako, da nihče ne bo na slabšem in da bodo ustrezno vrednotili tudi odgovornosti in pristojnosti posameznikov, je pojasnila.

"Dogovorili smo se, da v okviru delovnih skupin poskušamo poiskati nekaj različnih modelov, ki bi jih potem predstavili na osrednji ravni. Pogajanja nadaljujemo tudi še v juliju," je povedala ministrica za Radio Slovenija.

Za STA je povedala, da primarno rešujejo spodnjo tretjino plačne lestvice, saj želijo, da nobeno delo v javnem sektorju ni vrednoteno manj od minimalne plače, hkrati pa ne želijo ustvarjati novih nesorazmerij in anomalij. Razmerja želijo postaviti tako, da nihče ne bo na slabšem in da bodo ustrezno vrednotili tudi odgovornosti in pristojnosti posameznikov.

Ker gre po njenih besedah za zelo zahtevno tematiko, so se dogovorili, da na delovni skupini za pripravo novega plačnega zakona poiščejo nekaj različnih mogočih načinov prevedbe na novo plačno lestvico, ki jih bodo obravnavali na prihodnjem srečanju.

Po besedah vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja se pri prevedbi v novo plačno lestvico postavljajo številna zahtevna vprašanja, zlasti o vplivu te prevedbe na posamezne plačne podskupine zaposlenih.

"Gre za verjetno tisto točko, na kateri se vprašanje novega plačnega sistema loči. To moramo rešiti na stabilen način, ki ne bo povzročal novih krivic, nasprotno, ki bo odpravljal stare," je povedal Štrukelj za Radio Slovenija.

Tudi sindikalist Jakob Počivavšek se strinja, da bo v prihodnjih tednih ključno poiskati rešitev, ki bo hkrati odpravila plačna nesorazmerja in omogočila prevedbo delovnih mest na novo lestvico, ki bo zagotovila, da nihče v javnem sektorju ne bo prejemal manj, kot je minimalna plača. Za njihovo pogajalsko skupino je ključno, da postopek prevedbe ne zamegli problematike obstoječih nesorazmerij v osnovnih plačah.

"Ocenjujem, da se v tem trenutku rešitve pravzaprav na tem področju še ne nakazujejo, se pravi, smo precej na začetku. Vendar bomo ta oreh morali streti, če bomo želeli priti do zaključka teh pogajanj," je povedal za Radio Slovenija.

Zapleti pri odpravi plačnih nesorazmerij

Ministrica za javno upravo je še pojasnila, da so ugotovili, da odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe v novo plačno lestvico ne morejo obravnavati ločeno, saj lahko to pripelje do obratnih učinkov, kot bi si jih želeli. Ob tem je poudarila, da si vsi želijo pravičen plačni sistem, v katerem se nihče ne bo čutil izigranega. Po njenih besedah implementacijo načrtujejo s 1. januarjem 2024, od javnofinančnih zmogljivosti pa je odvisna dinamika uveljavitev.

Na vprašanje, ali se s tem strinjajo tudi sindikati, ki so želeli vprašanje odprave plačnih nesorazmerij rešiti pred plačno reformo, je Štrukelj odgovoril, da so se sindikati strinjali, da se v okviru delovne skupine poiščejo mogoče rešitve. Poudaril je, da je treba to vprašanje rešiti na stabilen način, ki ne bo povzročal novih krivic, bo pa odpravil stare.

Po Počivavškovih besedah v tem trenutku ne morejo prejudicirati, kakšna bo končna rešitev, ali bo najprej odprava nesorazmerij in potem nova lestvica ali oboje skupaj. Strinja se, da preigrajo različne možnosti, in upa, da bodo našli kakšno, ki bo dala zadovoljive rezultate.

Vprašanji kolektivne pogodbe za javni sektor in dodatkov

Na današnjem srečanju so govorili tudi o vladnem predlogu kolektivne pogodbe za javni sektor, ki ga je vlada predstavila prejšnji teden. Pri tem so po Štrukljevih besedah odprli tudi vprašanje primerljivosti delovnih mest tako v okviru stebrov kot med stebri in tudi vprašanje kvoruma za uveljavitev nove kolektivne pogodbe.

Prav tako so se lotili vprašanja dodatkov, zlasti dodatka za izpostavljenost oz. nevarnost, pri katerem ostaja dilema, ali ga določiti v nominalnem znesku ali v deležu plače. Sindikalna stran pa je po Počivavškovih besedah tudi podala svoj predlog mehanizma za usklajevanje vrednosti plačnih razredov.

Na vprašanje, kaj je pričakovati po petku, ko se izteče prvotno določen rok za dogovor iz oktobrske zaveze, je Štrukelj odgovoril, da bodo odzivi posameznih sindikatov različni, da pa v konfederaciji, ki jo vodi, zlasti v šolskem sindikatu Sviz, ne načrtujejo ničesar posebnega.

Počivavšek je dodal, da se bodo sindikati verjetno odločali različno in da bo to odvisno tudi od tega, kako verjetno se bo kazal konec pogajanj. Poudaril pa je, da so odprava plačnih nesorazmerij in popravki plačnega sistema nujni ne glede na morebitne sindikalne dejavnosti.

Tudi Štrukelj in ministrica sta se strinjala, da je treba sistem prenoviti. "Mislim, da bomo na koncu našli soglasje, ne glede na to, ali kateri od sindikatov načrtuje kakšno dejavnost ali ne, še vedno pogajanja potekajo in so zelo konstruktivna," je dejala ministrica.