Med glavnimi očitki so v SDS-u v interpelaciji navedli vladno odločitev o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine ter ukinitev demografskega urada.

V koaliciji so sicer že ob vložitvi interpelacije zavrnili omenjene očitke. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem večkrat poudarila, da je bil Muzej slovenske osamosvojitve ustanovljen na hitro, brez javne razprave, brez kakršne koli strokovne analize, mimo opozoril strokovne javnosti ter brez dolgoročnega načrtovanja in investicijske dokumentacije.

Glede ukinitve urada za demografijo pa v vladni koaliciji poudarjajo, da ta za področje demografije ni imela negativnih posledic, saj bistvene demografske politike na tem področju v okviru svojih zakonskih pooblastil in nalog sprejema in izvaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

SDS v interpelaciji vladi Roberta Goloba očita še opustitev dolžnega ravnanja na področju nezakonitih migracij, zdravstva in zdravstvenega varstva, po oceni SDS-a neustrezno javno finančno politiko, kritični so tudi do vladnega kadrovanja.

V interpelaciji predlagajo, da razprava ob interpelaciji o delu vlade odgovori na vprašanje, v kolikšni meri vlada uresničuje prisego, da bodo predsednik vlade in ministri spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije.

Razprava 15 dni po prejemu odgovora

Odgovor na interpelacijo bo vlada zdaj poslala v DZ, ta pa bo skladno s poslovnikom DZ-ja o njej lahko razpravljal najhitreje 15 dni po prejemu odgovora. Poslanci bi lahko torej o interpelaciji razpravljali v drugi polovici aprila. Po končani razpravi o interpelaciji lahko pobudniki interpelacije predlagajo, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade.

Najmanj deset poslancev pa lahko zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega predsednika vlade.

V SDS-u se sicer za zdaj za to niso odločili. Političnih posledic za vladno koalicijo tako ob interpelaciji ni pričakovati. Prvak SDS-a Janez Janša je ob vložitvi glede uspeha interpelacije tudi dejal, da to ni interpelacija za zamenjavo vlade, kot so bile interpelacije posameznih ministrov predlogi za njihovo zamenjavo. Razlogov za to, da niso vložili konstruktivne nezaupnice in ponudili svojega mandatarja, pa je po njegovih besedah več. Vlada namreč ne šteje niti še enega leta svojega mandata, zato bi bilo na neki način "preveč dobronamerno", da se reši odgovornosti, ki so jo dobili od volivcev, je pojasnil.

Interpelacije prejšnjih vlad

Golobova vlada je sicer četrta v zgodovini samostojne države, ki jo je doletela interpelacija. Do zdaj so bile interpelacije vložene proti vladi Janeza Drnovška leta 1997, vladi Antona Ropa tik pred parlamentarnimi volitvami 2004 in vladi Mira Cerarja leta 2016. Vse interpelacije je do zdaj v parlamentarni postopek vložil SDS.