Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je ob tem poudarila, da je vlada januarja 2015 sprejela program Ničelna toleranca do korupcije, s katerim je za leti 2015 in 2016 predvidela 11 ukrepov za preprečevanje korupcije. Večino teh ukrepov je vlada že sprejela, ukrepe pa bo nadaljevala tudi v letošnjem letu.

Med izpostavljenimi ukrepi je vlada navedla nov zakon o bančništvu, ki je začel veljati maja 2015 in vključuje določbo o sistemu obveščanja o kršitvah pri bančnih poslih. Okrepilo se je tudi delo policije na področju kriminalitete pri bančnih poslih. V drugem polletju leta 2016 so zaznali devet kaznivih dejanj, katerih zaznana premoženjska škoda znaša 10,4 milijona evrov.

Bolj transparentno delovanje DUTB-ja
Drugi izpostavljeni ukrep so spremembe v upravnem odboru DUTB-ja in potrditev nove politike prejemkov DUTB. Decembra 2015 je bil sprejet tudi zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki, tako vlada, omogoča jasnejše razmejitve položaja in pristojnosti DUTB-ja. Vlada napoveduje, da bo sprejela še nekaj ukrepov za povečanje transparentnosti delovanja družbe.

Decembra 2015 je bila sprejeta novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da mora organ ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvajanje javnih pooblastil objaviti tudi podatke o zunanjem strokovnjaku, ki je sodeloval pri pripravi predpisa. V letošnjem letu so dejavnosti v tej smeri predvidene tudi glede predpisov na ravni lokalne samouprave.

Bolj transparentna tudi javna naročila
Omejevanju korupcijskih tveganj je namenjen portal javnih naročil, kjer je od februarja 2015 mogoče vpogledati v pogodbe iz javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev. Od leta 2016 so prek aplikacije STATIST na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih, aprila lani pa je bila sprejeta uredba o posredovanju informacij javnega značaja, ki določa obvezno objavo določenih dokumentov tudi za javne razpise, ki zadevajo dodeljevanje sredstev iz proračuna.

Korupcijskih tveganj v pravosodju se je vlada lotila s sprejetjem zakona o sodiščih, zakona o sodniški službi in zakona o državnem tožilstvu, kjer so sledili priporočilom mednarodnih institucij. Obenem je vlada kadrovsko okrepila tožilstvo, organiziranih pa je bilo več izobraževanj s področja etike.

Vlada je tudi naložila ministrstvom, pristojnim za področja, na katerih delujejo zbornice, da pri spreminjanju zakonodaje in njenem izvajanju upoštevajo ugotovitve in priporočila iz Poročila o zborničnem sistemu v Sloveniji, tako da se zagotavlja ustrezna raven transparentnosti.

Naročanje v zdravstvu okrepljeno letos
Med ukrepi, ki so še v fazi sprejemanja, pa sta osnutek novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v javni razpravi, in predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, njegova parlamentarna obravnava je bila na predlog ministrstva za pravosodje preložena.

Vlada namerava tudi okrepiti centralizacijo javnega naročanja v zdravstvu, kjer je ministrstvo za zdravje za leto 2017 predlagalo, da izvedejo skupno naročilo materiala za interventno kardiologijo in interventno radiologijo. Vlada pa napoveduje tudi krepitev skupnih javnih naročanj v zdravstvu.

Spodletel poskus za prenehanje funkcije
Vladi pa je spodletel poskus določanja pogojev za nastop funkcije in razlogov za prenehanje funkcije. Poslanci so sicer v obravnavo vložili sveženj zakonodajnih predlogov, po katerih javne funkcije ne bi mogli opravljati pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Na pristojnih odborih DZ-ja zakonodaja ni dobila podpore, izjema je bil zakon o lokalni samoupravi, ki pa ga DZ na vnovičnem glasovanju po vetu državnega sveta ni potrdil.

Je pa ob tem vlada navedla, da je decembra 2015 sprejela kodeks, ki velja za predsednika vlade, ministre in državne sekretarje. Kodeks naj bi povečal občutljivost za skladnost ravnanj vladnih funkcionarjev in dal večji poudarek primernemu ravnanju v moralno-etičnih dilemah.

TI Slovenia pozdravlja ukrepe, a želi še več
V Transparency international Slovenii pozdravljajo ukrepe, ki jih je vlada že izvedla, v poročilu pa pogrešajo konkretne načrte in zaveze za nadaljevanje teh ukrepov. "Potrebujemo nov program za prihodnji dve leti, da bomo lahko spremljali napredek in odločevalce klicali k odgovornosti. Pri tem se mora program lotiti tudi nekaterih vsebin, ki se jih obstoječi ni loteval, npr. razpolaganja z državnim premoženjem ali tveganja pri političnem kadrovanju," je dejal generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

Obenem v organizaciji TI Slovenia opozarjajo, da je treba zagotoviti tudi uresničevanje sprejetih ukrepov v praksi, pri čemer bo treba zagotoviti tudi finančna sredstva zanje. Je pa Doria ob tem izrazil tudi zaskrbljenost nad ravnanjem Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki od novinarja zahteva razkritev vira. Po mnenju Dorie je zaščita novinarskih virov primerljiva z zaščito prijaviteljev.

Vlada pozorna tudi na priporočila varuha
Generalna sekretarka vlade je na novinarski konferenci poudarila tudi, da je vlada izpolnila večino priporočil iz poročila varuha človekovih pravic za leto 2015. Med uresničenimi priporočili je izpostavila vzpostavitev varuha načela enakosti in ureditev prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Tik pred javno razpravo je tudi uresničitev priporočila, naj se zagotovi brezplačni prevoz učencev s posebnimi potrebami, starejših od 18 let.