Po mnenju državljank in državljanov Slovenije je korupcije po poročanju Transparency International (TI) Slovenia največ pri temeljih demokratične družbe. Sodelujoči v anketi menijo, da je korupcije največ v državnem zboru (26 odstotkov) in med vladnimi uradniki (22 odstotkov). Predstavnikom lokalnih oblasti koruptivnost pripisuje 20 odstotkov vprašanih, sodnikom 19 odstotkov. Med devetimi navedenimi skupinami pa je po mnenju sodelujočih najmanj koruptivnih v policiji.

Več kot dve tretjini (77 odstotkov) vprašanih meni, da je ukrepanje vlade na področju preprečevanja korupcije neučinkovito. Poleg državljanov Španije, Latvije, Litve in Italije so Slovenci med najbolj kritičnimi v EU-ju, kjer več kot sedem od desetih vprašanih ocenjuje, da so njihove vlade neučinkovite v boju zoper korupcijo.

Po mnenju TI Slovenia so skrb vzbujajoči tudi rezultati o aktivnem ukrepanju državljanov zoper korupcijo, saj je 55 odstotkov anketiranih skeptičnih, da bi lahko običajni ljudje v boju proti korupciji kaj premaknili. Polovica vprašanih bi se, če bi bili priče korupciji, čutili dolžne, da to prijavijo. 41 odstotkov bi jih korupcijo prijavilo tudi, če bi zaradi tega morali dan preživeti na sodišču zaradi pričanja.

Trije odstotki Slovencev plačali podkupnino
Slovenija sicer spada v skupino, kjer je dajanje podkupnine priznal eden od 20 sodelujočih v raziskavi ali manj. Raziskava je pokazala, da so le trije odstotki slovenskih anketirancev v zadnjih 12 mesecih plačali podkupnino pri poslovanju z eno od javnih ustanov v Sloveniji, največ na sodiščih v civilnih postopkih in pri pridobivanju nadomestila za brezposelnost.

Na Madžarskem, v Litvi in Romuniji, ki imajo med evropskimi državami na tem področju najslabše rezultate, pa so ti deleži med 22 in 29 odstotki.

Raziskava javnega mnenja, ki jo vsako drugo leto izvaja Transparency International, meri zaznavanje korupcije, osebne izkušnje z njo in pripravljenost za ukrepanje proti korupciji. V raziskavo je bilo vključenih 60.000 ljudi iz 42 držav, iz Slovenije pa 1501.

Korupcija je spremenila svojo naravo
Generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia Vid Doria je povedal, da je raziskava pokazala, da Slovenci kljub obljubam politike o ničelni toleranci do korupcije in o celovitem boju zoper njo v zadnjih letih ne opažajo sprememb. 74 odstotkov jih meni, da korupcije ni nič manj kot pred štirim leti, kar 99 odstotkov pa je prepričanih, da bi moralo biti preprečevanje korupcije prioriteta številka ena v tej državi.

Doria je tudi poudaril nekaj medijsko izpostavljenih tem, od bančnega kriminala, primera Sazasa, problematiko nabave medicinske opreme in pripomočkov do nezakonite uporabe evropskih sredstev.

"S primeri gremo lahko praktično v nedogled, in vse to seveda negativno vpliva na zaznavanje korupcije oziroma javno mnenje v Sloveniji," je dejal in opozoril je, da je korupcija v zadnjih letih precej spremenila svojo naravo in dobila še dodatne razsežnosti. Njena obravnava zato zahteva multidisciplinarni, celostni pristop, vključevanje tudi civilne družbe, da se korupcija poskuša preprečevati, in ne zgolj preganjati.

"Vlada oziroma odgovorni se s to problematiko po njegovih besedah ne morejo spopadati zgolj s sprejemanjem zakonodaje, s samimi normativnimi prijemi, enostavno je treba več resursov in več pozornosti nameniti samemu izvajanju predvidenih ukrepov," je še dodal.