Največja mednarodna mreža za boj proti korupciji Transparency International je objavila vsakoletni Indeks zaznave korupcije, tokratni pa se nanaša na lansko leto. Slovenija v svetu velja za manj koruptivno državo. Na tokratnem indeksu se je uvrstila na 35. mesto izmed 168 držav in dosegla oceno 60, kar predstavlja dve točki več kot lani. Vendar generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria opozarja, da Slovenija na področju boja proti korupciji bolj kot ne stagnira ali pa se položaj, tudi zaradi neljubih dogodkov v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), še slabša.
"Slovenija je svojo oceno izboljšala za dve točki, toda zanjo velja standardna napaka 2,93 točke. Tako da ne moremo govoriti o vidnejšem napredku oz. ne moremo govoriti o kakršnem koli napredku," je pojasnil Doria. Na čelu najmanj koruptivnih držav so skandinavske države, Danska, Finska, Švedska, sledijo pa Nova Zelandija, Norveška in Nizozemska. Na dnu lestvice pa so Somalija, Severna Koreja, Sudan, Afganistan in Južni Sudan.
"Boj proti korupciji v Sloveniji je kot neka vrečka presenečenja. Kadar odpremo neko novo področje, padajo ven "zombiji". Ugotavljamo konstantne nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in zlorab položaja. V zadnjem času je popularna afera na področju visokega šolstva," je dejal in dodal, da še vedno obstajajo večje pomanjkljivosti pri sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi.
Za zagotavljanje večje stopnje transparentnosti, integritete in odgovornosti pa bi bila po mnenju TI Slovenia potrebna proaktivna in takojšnja transparentnost podatkov, zakonodajna sled ter učinkovito udejanjanje zakonodaje v praksi, saj se na področju odkrivanja in pregona korupcije še vedno srečujemo z večjimi pomanjkljivostmi.
Doria je dejal, da se morajo obregniti tudi v dogajanje v KPK-ju, ki predstavlja enega izmed tveganj, ki bo pripeljalo do slabšega ugleda Slovenije v tujini. To se bo pokazalo na različnih mednarodnih kazalcih na področju boja proti korupciji.
Sodna praksa v fazi oblikovanja
Številni sodni primeri, povezani s sumi korupcije, ki so v zadnjem času padli na slovenskih sodiščih, po mnenju TI Slovenia dokazujejo, da je korupcija kompleksen problem, ki prodira v vse pore družbenega življenja in jo je težko dokazovati.
Sodna praksa, ki jo lahko trenutno spremljamo, pa ne deluje v korist dokazovanja težkih korupcijskih kaznivih dejanj. "To je tek na dolge proge, sodna praksa na tem področju se šele izoblikuje," poudarja Doria in opozarja predvsem na primere zastaranj in zavlačevanj sodnih postopkov, ki kličejo po spremembah postopkov ali sistema vodenja postopkov pred sodišči.
Ob tem je navedel, da so pri lokalnih volitvah leta 2014 zaznali več 100 kršitev, sankcionirana pa je bila le ena kršitev. Ljubljansko okrajno sodišče pa je dejanje, za katerega je zagrožena sankcija med 10.00 in 20.000 evrov zavrnilo kot minoren prekršek. "To je absurdno," meni Doria.
Slovenska ocena je previsoka
Oceno zaznave korupcije je pripravilo devet mednarodnih fundacij in institucij. Torej gre za nekakšen zunanji pogled na stanje korupcije v Sloveniji. Kako realna je njihova ocena po mnenju v TI Slovenia?
"To je težko opredeliti, ker nismo strokovnjaki za druge države. Mesto Slovenije je pošteno, morda kakšno mesto previsoko. Ocena pa je previsoka in ne odraža realnega stanja, predvsem zaradi dogajanj v zadnjega pol leta," je ocenil generalni sekretar TI Slovenia.
KPK bo krepil svoj ugled
Na objavo indeksa zaznave korupcije se je odzval tudi KPK in zapisal, da žal pri svojem delu večjega napredka še niso zaznali. Korupcija in neprevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja na ključnih funkcijah v politiki, javnem sektorju in drugje pa je še vedno ena izmed temeljnih ovir Slovenije, da bi dosegla boljši rezultat, kot ga je. Zato KPK opozarja, da so za konkreten premik potrebni konkretni ukrepi na vseh ravneh.
"Sicer gre pozdraviti, da je tudi sedanja vlada pristopila k nadaljevanju aktivnosti v zvezi z ukrepi za preprečevanje korupcije; tako komisija z ministrstvom za javno upravo in drugimi organi aktivno sodeluje pri pripravi novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," menijo na KPK-ju.
"A smo vsi skupaj še zelo daleč od cilja komisije - ničelne tolerance do korupcije. To lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh deležnikov, pri tem pa je pomembno, da se vprašanju krepitve integritete javnega sektorja, odgovornosti nosilcev javnih pooblastil, porabe javnih sredstev in upravljanja državniega premoženja ter krepitve institucij pravne države posveti več pozornosti," dodajajo na KPK-ju, kjer si bodo "z zakonitim, s strokovnim in z zavzetim delom prizadevali", da bodo krepili svoj ugled in da bodo tudi sami še dejavneje delovali v boju proti korupciji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje