Po presoji Transparancy International (TI) Slovenija smo v Sloveniji v zadnjem letu dosegli premalo napredka na področju preganjanja korupcije. "Trenutno smo v Sloveniji daleč od tistega, kar bi država morala storiti, da bi se uspešno uprla korupciji," je dejal Doria in hkrati izpostavil primer domnevnega plačevanja podkupnin v UKC-ju Ljubljana za preskakovanje čakalnih vrst. POP TV je namreč ravno v torek poročala, da je osumljeni posredovanja pri preskakovanju čakalnih vrst, Uroš Smiljič, spet na svojem delovnem mestu v bolnišnici.

"Korupcija ne počiva, ob povečani gospodarski rasti pa se zadnja leta o korupciji manj govori. A kakovostnih sistemskih ukrepov za preprečevanje korupcije ni na voljo. Tudi tisto, kar je bilo sprejeto, pa ni še implementirano," je ocenil Doria.

Slovenija je tako letos napredovala za štiri mesta na lestvici zaznave korupcije organizacije Transparency international in se je na 31. mestu znašla skupaj s Katarjem, Tajvanom, Barbadosom in Bocvano.

Kritični do KPK-ja
TI Slovenija je med drugim kritičen do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), katere delovanje je nezadostno, še posebej na področju zaščite žvižgačev in prijaviteljev. "Komisija res ne more storiti vsega za kakovostno zaščito žvižgačev in prijaviteljev, a bi morala sodelovati z drugimi institucijami," je pojasnil generalni sekretar Vid Doria. Zaupanje javnosti v KPK od prevzema vodenja trenutnega vodstva pada, zaradi tega pa je posledično tudi manj prijav, na podlagi katerih bi lahko komisija kakovostno opravljala svoje delo, je še navedel.

Glede zaščite žvižgačev bi Doria pričakoval, da bo KPK sistematično sodelovala z drugimi institucijami, izvajala ukrepe na posameznih ministrstvih ter uradih, ustvarjala pozitivno kulturo v javnem sektorju. "To pogrešamo. Predsednik KPK več kot očitno ni kos svoji nalogi," je dodal.

KPK: "Stanje se ne izboljšuje"
KPK se je odzval z besedami, da so kljub vztrajnemu napredovanju Slovenije po omenjeni lestvici od leta 2013 dalje le stežka lahko zadovoljni. Skrb vzbujajoč pa je tudi podatek, da Slovenija na tej lestvici še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem CPI-ja v Evropski uniji.

"Stanja, v katerem smo državljani oziroma smo bili lani, ni mogoče občutiti kot boljšega v primerjavi z letom poprej. Lahko bi celo rekli, da smo nekoliko presenečeni nad rezultatom, glede na različne korupcijske škandale, ki so lani pretresali Slovenijo," so zapisali in našteli, da je najbolj pereče predvsem preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu v povezavi z zdravniško elito, nabava medicinskih pripomočkov po bistveno višjih cenah, kot jih kupujejo drugje, ter okoriščanje z javnimi sredstvi z avtorskimi honorarji ter dodatki za stalno pripravljenost. Takšna nezakonita in neetična ravnanja uradnih oseb potrjujejo že večkrat izrečeno trditev, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo, so prepričani.

"Tudi statistični podatki Komisije za preprečevanje korupcije kažejo bolj žalostno podobo stanja v slovenski družbi – lanski porast prijav sumov kršitev, ki jih obravnavamo, sicer lahko govori v prid zaupanju javnosti v institucijo, vsekakor pa ne more podpreti pozitivnega rezultata, kot ga daje Indeks zaznave korupcije za Slovenijo. Navedeno je torej lahko le še dodatna spodbuda komisiji, da okrepi svoje dejavnosti in utrdi zaupanje državljanov v njeno delovanje," so še zapisali.

Netransparentno lobiranje in počasno sodstvo
Doria je izpostavil še nekatere druge težave Slovenije, in sicer netransparentno lobiranje, in v zvezi s tem omenil predlagani nov protitobačni zakon. Napovedal je, da bodo v IT Slovenija pozorno spremljali obravnavo tega zakona v državnem zboru. Izkušnje iz drugih držav so namreč pokazale, da je tobačna industrija močno pritiskala na nacionalne parlamente ob prejemanju tovrstne zakonodaje.

Številna poročila OECD-ja, Greca, Sveta Evrope in Evropske komisije prav tako še vedno opozarjajo na področje korupcije v javnem sektorju v Sloveniji. "Pred kratkem smo doživeli eno največjih opozoril z javnim pismom OECD-ja predsedniku republike glede nedelovanja protikorupcijske komisije, a na tem področju ni bilo narejenega nič. Imamo kup ugotovitev preiskovalnih novinarjev o podkupovanju v zdravstvu, pri javnih naročilih. Mednarodne institucije to spremljajo in nas opozarjajo," je pojasnil Doria.

Kot pravi Doria, so sicer napredki na področju hitrosti delovanja policije in tožilstva, toda postopki pred sodišči še vedno trajajo predolgo. Večletno delo sodišč pomeni, da take sodbe nimajo preventivnega učinka, da se take zadeve ne bi ponovile, je dodal.