V sklopu ukrepov zoper sivo ekonomijo je vlada omejila plačevanje z gotovino za fizične osebe in prepovedala uporabo tako imenovanih paragonskih blokov oziroma ročno pisanih računov.

Prepovedani programi za brisanje
Čeprav razprava o uvedbi davčnih blagajn poteka že nekaj let, pa je do zdaj spremenjeno le to, da je prepovedana uporaba programov, ki omogočajo brisanje ali prirejanje računov, zagrožene pa so visoke kazni.
Te lahko doletijo tako uporabnika takšnega programa kot tistega, ki ga naredi. In to rešitev na finančnem ministrstvu imenujejo svojevrstna davčna blagajna. "Ta rešitev je tehnično manj zahtevna kot uvedba pravih, klasičnih davčnih blagajn in za zavezance pomeni manjši strošek," je pojasnil Sebastjan Prepadnik z davčne uprave.

Resda nižji strošek za zavezance, zato pa več dela za davčne inšpektorje. Zanesljive davčne blagajne so neposredno povezane z davčno upravo. Lahko pa so tudi vmesne različice, kot na primer zapisovanje prometa v posebno napravo, do katere ima dostop samo inšpektor.

Vlada vztraja pri sedanjih "davčnih blagajnah"
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, pristojen za usklajevanje programa zoper sivo ekonomijo, je tipe morebitnih davčnih blagajn opisal takole: "Nekatere imajo čipe, nekatere imajo prenos podatkov v realnem času. O tem bo odločala vlada." Vlada pa se je odločila za ohranitev sedanjih, "kanadskih", davčnih blagajn, ki pa bodo obvezne za vse poslovanje, tako prodajo materialov kot storitev.

Vlada namreč nima podatkov, da so šifrirani programi razbiti, je dejal Židan. Poleg tega je bila ocena vlade, da trenutni tip davčnih blagajn daje primerljive rezultate. Ukrepi so za vlado učinkoviti, zato bo pri njih vztrajala.

Ukinitev paragonskih blokov
Židan je dejal, da bodo obstoječe davčne blagajne obvezne za vse, z nekaj izjemami, ki pa še niso določene. "Meni je najpomembneje, da ukinjamo uporabo paragonskih blokov in registrske - torej davčne - blagajne uvajamo na vsa področja," je dejal Židan.

Tisti, ki sedanje davčne blagajne že uporabljajo, jih bodo še naprej, drugi pa bodo morali vanje vložiti najmanj 100 evrov. Obvezne bodo sicer predvidoma od aprila prihodnje leto.

Na finančnem ministrstvu javnosti sicer nočejo povedati, kakšno je njihovo stališče do pravih davčnih blagajn.

GZS si želi davčnih blagajn
Gospodarska zbornica Slovenije medtem poudarja, da višji prilivi v državno blagajno od boja proti sivi ekonomiji nikakor ne morejo biti razlog, da davčnih blagajn ne bi uvedli. Vlada pa bo uspešna v boju proti sivi ekonomiji, če bo znala poleg palice spretno ponujati tudi korenček.

Med razlogi, zakaj bi morali uvesti davčne blagajne v GZS-ju, med drugim navajajo, da pač v dobi sodobnih komunikacijskih sredstev ni razloga, da bi inšpektorje obremenjevali z "ročnimi" opravili, ki jih lahko učinkoviteje opravimo s sodobnimi napravami.

"Boj proti sivi ekonomiji bo z davčnimi blagajnami še bistveno uspešnejši. Zdajšnja programska oprema, ki naj bi preprečevala goljufije, ni davčna blagajna, kot jo povsem napačno poimenujejo nekateri predstavniki vlade v javnosti," pravijo na GZS-ju in poudarjajo, da davčne blagajne brez drugih ukrepov boja proti sivi ekonomiji ne morejo biti učinkovite.

Vendar po njihovem mnenju tudi drugi ukrepi boja proti sivi ekonomiji ne morejo biti maksimalno učinkoviti brez davčnih blagajn. "Seveda pa je mogoče zaradi zmanjšanja birokracije ponekod namesto davčnih blagajn uvesti tudi davčne pavšale," še dodajajo.

Vlada potrdila zakon o SDH-ju - brez Erjavca
Po večmesečnih usklajevanjih je vlada obravnavala in sprejela tudi novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki koalicijsko ni bila usklajena. Nasprotovali so ji v DeSUS-u, predvsem zaradi vprašanja Kapitalske družbe (Kad). Predsednik stranke Karl Erjavec se je glasovanja o zakonu vzdržal. Kot je na tiskovni konferenci sporočlil Boštjan Lajovic z vladnega urada za komuniciranje, bo jutri še en sestanek premierke Alenke Bratušek in Erjavca na to temo. A predlog gre v DZ, je pojasnil Lajovic.

DeSUS-ovi pogoji za podporo
Če smo pri pripravi prvega zakona o holdingu, ki v praksi niti nikoli ni zaživel, dosegli, da Kad ostane samostojen, nam tokrat Čufer ponuja le navidezno samostojnost družbe, saj bo njena sredstva dejansko upravljal holding. V to pa ne moremo privoliti, pravi vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša. Če vlada ne bo prisluhnila njihovim argumentom, novele ne bodo podprli.
ZSSS nezadovoljen
Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) niso zadovoljni z zadnjim predlogom. Ladislav Rožič pravi, da je ministrstvo za finance sicer upoštevalo njihov predlog o oblikovanju Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora, ki bo bedel nad poslovanjem holdinga, a za druge predloge, kot so preoblikovanje Kada v demografski sklad, sodelovanje sindikatov pri prodajah naložb in nadzor državnega zbora nad prodajami premoženja, so na ministrstvu "ostali gluhi".

SD novelo podpira
V SD-ju kljub sindikalnim pomislekom novelo podpirajo, pričakujejo pa določene popravke v delu, ki se nanaša na participacijo zaposlenih pri upravljanju državnega premoženja in v vsebinskem delu prehodnih določb. Po besedah Matevža Frangeža od vlade pričakujejo, da bo v treh mesecih namesto klasifikacije s ciljnimi deleži pripravila strategijo in opredelila razloge, zakaj je neko družbo treba obdržati oz. jo prodati: "Kakšen je vpliv te naložbe na nacionalno ekonomijo, kakšne bi bile posledice privatizacije, kakšni strateški cilji se pri posamezni naložbi zasledujejo - ali ne."

SDS zahteva izredno sejo
Do dogajanja okoli upravljanja premoženja so kritični tudi v opozicijskem SDS-u, ki je prejšnji teden vložil zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi razpravljali o tej temi. A če bo vlada danes novelo potrdila, izredna seja morda niti ne bo smiselna.