Poslanci so obravnavali SDS-ov sveženj protikriznih ukrepov. Janez Janša: Razloga za predloge pasivnost vlade in zgrešen boj proti krizi. Borut Pahor trditve zavrača in v odgovor ponuja "ambiciozno izhodno strategijo".

V drugi točki dnevnega reda izredne seje je namreč SDS v presojo poslancem dal svoj novi sveženj, ki obsega 73 ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v državi in ki ga je poimenoval Boj proti krizi je boj za delovna mesta.

Predlagatelji so želeli, da bi DZ priporočil vladi, naj v enem mesecu pripravi spremembe oziroma dopolnitve 17 zakonov, a je tudi ta predlog odbor DZ-ja v ponedeljek spremenil. Poslanci naj bi zdaj, če bo sklep sprejet, vladi naložili, da skrbno preuči tretji sveženj SDS-ovih ukrepov, še posebej z vidika javnofinančne vzdržnosti in stabilnosti.

DZ je prav tako Banki Slovenije tudi priporočil zbiranje podatkov o potencialno tveganih kreditih podjetjem.

Bistvo vladne politike - pasivno čakanje
Janša je v uvodu predstavitve ukrepov poslankam in poslancem ponovil, da v SDS-u že ves čas zavračajo vladno protikrizno gospodarsko politiko, katere bistvo je pasivno čakanje, da se bodo naročila iz tujine vrnila, osredotočenost ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje novih, prelaganje bremena krize na prihodnje generacije z enormnim zadolževanjem, nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami ter prezrt trajnostni razvoj, gre pa tudi za marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva.

Kot glavno težavo je tako izpostavil, da obstaja temeljno razhajanje v tem, v katero smer morajo iti protikrizni ukrepi. Janša je poudaril, da gre sicer že za tretji sveženj, ki je prilagojen trenutnim razmeram, kar pa ne pomeni, da nekateri predlogi iz prvih dveh svežnjev niso več aktualni, zato mnogi ostajajo kot ponudba na mizi vlade.

Pahor: Izhodna strategija bo zelo ambiciozna
Pahor je medtem zagotovil, da je vlada tik pred sklepom priprave izhodne strategije, zato je zavrnil argumente o pasivnosti in zamujanju. Slovenija bo strategijo pripravila med prvimi v območju evra in bo zelo velikopotezna, je dejal in napovedal, da bo vlada konec meseca predstavila tako nabor ukrepov ekonomske politike kot strukturnih prilagoditev s ciljem dviga konkurenčnosti in ustvarjanja novih delovnih mest ter istočasno ohranjanja najvišje mogoče mere socialne kohezivnosti.

Pahor je zagotovil, da SDS-ove predloge pri pripravi strategije vlada jemlje zelo resno in bodo tiste, ki se ji zdijo primerne, skrbno preučili.

Premier je še pojasnil, da imajo podobne javnofinančne primanjkljaje tudi druge članice evrskega območja, ki so bile na krizo bolje pripravljene. Vsak primanjkljaj je po njegovem prepričanju dolgoročno nesprejemljiv, a vlada je morala sprejeti ukrepe za ohranjanje socialne povezanosti v državi, zato da ljudje zdaj lahko vladi prisluhnejo, ko začenja resne in korenite ukrepe.

SDS-ovi ukrepi na vladi že zdaj
Vlada je stališča do SDS-ovih ukrepov že pripravila. Premier Borut Pahor je dejal, da je bistvena razlika med njimi in ukrepi, ki jih pripravlja vlada, ta, da je vlada odgovorna tudi za javnofinančno vzdržnost. Prav skrb za vzdržnost javnih financ pri predlogih opozicije najbolj pogrešajo.

Prva polovica izredne seje je bila namenjena morebitnim tveganim posojilom gospodarskih družb, razpravo o tem pa so v SDS-u zahtevali, ko se je izvedelo za posojilo Nove Ljubljanske banke podjetju Ultra, katerega solastnik je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Na predlog največje opozicijske stranke naj bi parlament od Banke Slovenije zahteval, da ga obvešča o sumih bančnega koruptivnega financiranja gospodarskih družb.