Vlada je v četrtek sprejela program dela vlade za preostanek letošnjega in za prihodnje leto. Med poudarki so uravnoteženje javnih financ, zagon gospodarstva, krepitev zaposlovanja in stabilnosti bank; program pa našteva tudi ukrepe, kako doseči te cilje.
Za krepitev stabilnosti bank je že dalj časa predviden prenos slabih bančnih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prvi, t. i. pilotni prenos sredstev iz Nove Ljubljanske banke (NLB) je bil neuspešen. Rok za ponovno izvedbo ponovnega poskusa je vlada postavila na 30. september.
Predtem mora zeleno luč prižgati Evropska komisija, ki je ustavila prvi poskus prenosa, saj želi najprej spoznati dejansko stanje v bankah na podlagi neodvisnih skrbnih pregledov in obremenitvenih testov bank. Zadnje izvaja revizijska družba Deloitte, neuradno pa tudi svetovalno podjetje Oliver Wyman.

Vstop zasebnega kapitala v slabo banko
Do jesenskega roka vlada - sodeč po izjavah finančnega ministra Uroša Čuferja - pripravlja zakonske spremembe, ki bodo omogočile vstop zasebnega kapitala v DUTB, podaljšale delovanje družbe s petih na 15 let in spremenili zavezo, da mora DUTB vsako leto prodati vsaj deset odstotkov premoženja.
Slovenski državni holding in prodaja
Vlada načrtuje tudi končno ustanovitev slovenskega državnega holdinga in sprejem celovite strategije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki bi ji sledila odprodaja nestrateškega premoženja.

Prihajajo novi davki
Na področju uravnoteženja javnih financ naj bi bil do konca leta sprejet zakon o davku na nepremičnine, a vlado na tem področju čaka še veliko usklajevanj. Najbolj glasni nasprotniki so v zadnjem času predstavniki kmetov. Poleg tega želi vlada do konca leta okrepiti pobiranje davkov in pregon sive ekonomije, tudi z združitvijo delovanja davčne in carinske uprave. Do konca leta naj bi bili uveljavljeni še nekateri davčni zakoni, od katerih je sporna predvsem novela zakona o dohodnini, ki predvideva odpravo avtomatičnega usklajevanja splošne davčne olajšave.
Trd oreh: izvedba fiskalnega pravila
Na podlagi vnosa fiskalnega pravila v ustavo vlado in slovensko politiko do konca leta čaka še dogovor o izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu. Izboljšanje ravnanja z javnimi financami naj bi zagotovili tudi z novelacijo zakona o javnih financah.

V programu je nato navedena še vrsta večinoma že znanih ukrepov za spodbujanje gospodarstva, med katerimi so npr. finančna shema za pomoč podjetjem prek SID banke, sprejem ključnih strateških razvojnih dokumentov do konca leta, opredelitev operativnih programov za črpanje sredstev EU-ja v okviru prihajajočega večletnega proračunskega obdobja 2014-2020 in vrsta ukrepov za pospešitev črpanja evropskih sredstev.

Nova ureditev študentskega dela
Med ključne prednostne naloge ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sodijo oblikovanje ukrepov za zniževanje stopnje brezposelnosti. Pozornost nameravajo posvetiti tudi krepitvi nadzorstvenih institucij, predvsem inšpekcije dela, in zmanjšanju obsega dela in zaposlovanja na črno. Nov zakon o študentskem delu naj bi pripravili do 31. marca prihodnje leto, shemo za jamstva za mlade pa do konca tega leta.

S sprejemom zakona o poroštvih in zakona o dodatni koncesijski dajatvi naj bi medtem zagotovili dodatne vire za investicije v visoko šolstvo in študentske domove.

Nov družinski zakonik
Zagotavljanje enakih možnosti v družbi in doseganje čim širšega soglasja o nujnih spremembah na področju družinske politike naj bi vlada dosegla s sprejemom izhodišč za novo resolucijo o družinski politiki, glede česar napovedujejo širšo razpravo. Resolucija naj bi bila pripravljena do 1. marca prihodnje leto.

Spremembe protikorupcijske zakonodaje
Nadaljujejo se tudi prizadevanja za zmanjševanje korupcije. Za zadnje naj bi poskrbela tudi sprememba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo okrepila nadzorne in preventivne pristojnosti protikorupcijske komisije. Zakon naj bi pripravili do druge polovice leta 2014.

Manjšanje števila občin?
Na področju občin se obetajo spremembe obeh ključnih zakonov, tako zakona o lokalni samoupravi kot zakona o financiranju občin. Ambicija vlade je dvig upravljavske in finančne sposobnosti občin, pri čemer bo celovita strategija razvoja lokalne samouprave počakala na konec leta 2014, poroča STA. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je sicer že pred časom ocenil, da se mu zdi zmanjšanje števila občin na okoli 100 smiselno.