Odbor DZ-ja za finance je na seji podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter izplačilo letnega dodatka upokojencem v juniju. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti, DZ jih bo obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

Leta 2023 se bo država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg poroštev, ki jih bo lahko država izdala pravnim in fizičnim osebam, je določen v višini 2,8 oz. 1,5 milijarde evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, je določen v razponu od 145 do 455 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Sorodna novica Občine z vlado dosegle dogovor, povprečnina za prihodnji dve leti bo 700 evrov

Glede povprečnine za občine je vlada predvidela zvišanje za 20 evrov na 667 evrov na prebivalca, vendar je odbor danes podprl dopolnilo koalicije, s katerim bo ta znesek v obeh prihodnjih letih znašal 700 evrov, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.

Omenil je še proračunsko rezervo, iz katere se financirajo ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, enako pa bo zdaj veljalo tudi za ukrepe za blažitev posledic draginje. "Posledično se določajo pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, in sicer jih bo mogoče porabiti le za tiste ukrepe, ki jih sprejme DZ z interventnimi zakoni," je pojasnil Boštjančič.

Določajo se tudi nameni, za katere se bo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prihodnje leto iz državnega proračuna namenilo do 234 milijonov evrov, in sicer za izplačilo nadomestil med začasno zadržanostjo od dela, ki presegajo raven iz leta 2019, ter za opravljene zdravstvene storitve zaradi covida-19. Ker še ni znano, po katerem zakonu se bo po novem letu izvajala dolgotrajna oskrba, se določa tudi način zagotavljanja sredstev zavodu za te namene.

1,21 milijarde za ukrepe v podporo prebivalstvu, gospodarstvu

Boštjančič je v predstavitvi sprememb na odboru povedal, da je vlada njegove spremembe pripravljala v zelo negotovih časih. Spomnil je na vojno v Ukrajini ter njene posledice, ki se kažejo v obliki energetske krize, prekinjenih dobavnih verig ter naraščajoče inflacije.

"Vseeno je predlog sprememb proračuna razvojno naravnan," je dejal. Za naložbe in naložbene transferje je načrtovanih 2,45 milijarde evrov, kar je največ v zgodovini Slovenije. Krepijo se predvsem zelene naložbe in naložbe na področju digitalizacije.

Vlada je v okviru proračunske rezerve predvidela tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, Boštjančič jih je ovrednotil v višini 1,21 milijarde evrov. "Ta sredstva bodo skrbno porabljena. Poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel DZ, ukrepi pa bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti," je dejal.

Za leto 2023 je po novem določen najvišji obseg izdatkov pri 16,69 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 13,38 milijarde evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej več kot letos, ko naj bi se ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov.

Predlog proračuna zasleduje cilj, da se, upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize, zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je zagotovil Boštjančič.

Sorodna novica Fiskalni svet rebalans proračuna ocenjuje za nerealističen

Kračun kritičen do predloga

Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je menil, da bi moral biti proračun za 2023 pripravljen na realističnih osnovah iz leta 2022, a ni tako. Prav tako je opozoril na visok znesek proračunske rezerve, namenjene ukrepom za blažitev draginje, ki pa še niso določeni. "S temi sredstvi je treba ravnati posebej racionalno," je pozval. Precenjen se mu zdi tudi načrtovani obseg naložb, ki da presega absorbcijske sposobnosti administracije in gospodarstva.

Opozicijo skrbi visoka rast odhodkov

"Tako visokih odhodkov nismo imeli še nikoli," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Zvišanje za 25 odstotkov se ji zdi neodgovorno, nerealistično in precenjeno. Ozrla se je tudi na načrtovano rast prihodkov in menila, da je nekako logična, saj jo bo spodbujala inflacija, zaradi katere bo država pobrala predvsem več davkov.

Nad več kot 16 milijardami evrov načrtovanih odhodkov je začuden tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Verjamem, da ste skrbno načrtovali, a potrebne bo malce več obrazložitve," je dejal. Vesel je sicer, da se naložbeni tok ne ustavlja.

"Poslušamo o rekordnem zapravljanju prejšnje vlade, zdaj pa je pred nami proračun, ki to trošenje še enormno povečuje," pa je dejal Rado Gladek (SDS). Ob tem je bil kritičen do zmanjšanja sredstev za nekatere programe, med drugim za znanost, železniško infrastrukturo in informacijsko družbo.

Monika Pekošak (Svoboda) je po drugi strani menila, da je predlog sprememb proračuna sestavljen dobro in se odziva na aktualne razmere. Pomembno se ji zdi, da ohranja razvojno naravnanost z visokimi sredstvi za naložbe, glede visoke proračunske rezerve pa je dejala, da bo čas pokazal, ali jo bomo potrebovali.

K predlogu sprememb proračuna za leto 2023 so poslanci SDS-a in NSi-ja vložili 36 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega.