V parlamentarni postopek vlada tako pošilja predlog, ki s sindikati javnega sektorja ni usklajen, obljublja pa, da bo morebiten dogovor s sindikati upoštevan pri končnem besedilu členov.
Cilji predloga zakona so po navedbah vlade med drugim zagotoviti vzdržne javne finance, makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, zagotoviti nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter določiti primere in zagotoviti preglednost pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb z zaposlenimi.

Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so za stabilizacijo javnih financ po dogovorih v letih pred tem tudi za leto 2016 namreč podpisali dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, v skladu s katerim je bil nato sprejet zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016.

Ohranitev nekaterih varčevalnih ukrepov
Ta je določil, da znižana plačna lestvica velja do konca avgusta, podaljšalo se je neusklajevanje osnovnih plač in neizplačevanja redne delovne uspešnosti, prav tako omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ohranil se je tudi manjši obsega sredstev iz prihrankov, ki se lahko namenijo izplačilu povečanega obsega dela pri opravljanju rednih nalog.

Znižan je ostal regres za letni dopust, ohranili so se višina nadomestila plač za čas bolniške odsotnosti, prav tako omejeno izplačevanje jubilejnih nagrad, drugačna vplačila premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, omejitev števila dni letnega dopusta v javnem sektorju in omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb. Ohranili so tudi določbo o prenehanju pogodb o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Večina dogovorjenih ukrepov se izteče z 31. decembrom, kar pomeni, da bi se stroški dela v javnem sektorju v letu 2017 povečali za 215 milijonov evrov.

Trajna javnofinančna konsolidacija
V sporočilu za javnost po seji vlade, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, pa so navedli, da je eden glavnih ciljev vlade zasledovanje postopne, vendar trajne javnofinančne konsolidacije, zato "se morata nadaljevati odprava javnofinančnega primanjkljaja in izboljšanje kakovosti javnih financ". Ali drugače: tudi v letu 2017 je treba "začasno omejiti plače in druge stroške dela, in sicer tako, da se podaljšajo vsi uzakonjeni ukrepi in določi zamik izplačila napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev v letu 2017".

Za dosego javnofinančnih ciljev za leto 2017 je treba uveljaviti zakon najpozneje do 1. januarja 2017.

Kot so še dodali, bo višina vplačil kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja določena z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

Pogajanja še potekajo
Predlog zakona z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja torej še ni usklajen, saj pogajanja za ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2017 še potekajo. Kot so zapisali v sporočilu, bo usklajevanje besedila zakona potekalo v okviru teh pogajanj.

Zadnjič sta se pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja srečali v ponedeljek, ko je svoj protipredlog predstavila sindikalna stran. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ugotavljal, da so ponudili minimalno približevanje, a ni mogoče reči, da so že blizu dogovora. Vladna stran je namreč pretekli teden za leto 2017 nekoliko popustila pri regresu, sindikalna je ta teden omilila svojo prejšnjo zahtevo pri delovni uspešnosti.
Štrukelj: To je že precej neokusno
Vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin v javnem sektorju Branimir Štrukelj pravi, da se zdi, kot da poskuša vlada iz pretekle krize izvleči "neke ekstra dobičke in vse skupaj že deluje precej neokusno". Kot bolj problematično je izpostavil, da je vlada vložila zakon, "ki je pravzaprav identičen lanskemu in ima še vse elemente krizne histerije, od znižanih dopustov do zgodnjega upokojevanja in drugih elementov, medtem ko na drugi strani počasi zmanjkuje presežnikov, kako dobro gospodarsko rast imamo, kako nam zvišujejo bonitetne ocene in kako se znižuje brezposelnost".

Počivavšek: Od vlade pričakujemo resen premik
Kot je dejal vodja ene od dveh sindikalni pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, sindikati ne vztrajajo pri sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov v prihodnjem letu, pričakujejo pa, da se bo v letu 2017 zgodil "nek resnejši premik, ki mora biti tak, da bodo od tega imeli nekaj tudi tisti javni uslužbenci, ki imajo nižje plače, ne zgolj zaposleni z najvišjimi plačami".

Na vladni strani so v ponedeljek napovedali, da bodo do prihodnjega ponedeljka, ko naj bi se ponovno sestali, še enkrat preučili, koliko še lahko popustijo in ali lahko ponudijo nov protipredlog.

Morebitna vladna odločitev, da za približevanje nima več manevrskega prostora, bi se po besedah Počivavška utegnila stopnjevati v konflikt konec leta oz. na začetku prihodnjega leta, če bi vlada sprejemala enostranske interventne ukrepe.