Vlada se je seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju letošnjega leta, ki hkrati vsebuje tudi podatke o čakalnih dobah in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poročilo po navedbah vlade ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema.
S tem so tako izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev.
Resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, so negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, dolge čakalne dobe, poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva in padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica epidemije covida-19.
Negativno finančno stanje vlada ugotavlja v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju med januarjem in junijem za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz primerljivega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotkov nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.
Prav tako se je vlada seznanila s podatki o čakalnih dobah in o številu čakajočih, ki je na dan 21. julija 2022 znašalo skoraj 1.150.000 ljudi. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled pa je približno 260.000, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Poleg tega je iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka, navaja sporočilo po vladni seji.
V letu 2020 razglašena epidemija covida-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev, in 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj med epidemijo.
Minister za zdravje pozval k odstopu direktorja UKC-ja Ljubljana
V torek je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pozval k odstopu generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana Jožeta Golobiča. Med glavnimi očitki vodstvu so slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki.
V prvega pol leta je UKC posloval z izgubo 28 milijonov evrov, trend pa se iz meseca v mesec poslabšuje, so v torek pojasnili na ministrstvu. Če se bo to nadaljevalo, bi UKC Ljubljana lahko letošnje leto končal z okoli 60 milijoni evrov izgube.
Poleg slabih poslovnih rezultatov so na ministrstvu kritični tudi do podaljševanja čakalnih dob. Konec junija naj bi bilo na različnih čakalnih seznamih 106.000 bolnikov, od tega jih na prvi pregled čaka več kot 43.000. Kljub temu je UKC na zadnji program za skrajševanje čakalnih dob prijavil storitve v majhnem obsegu, za okoli dva milijona evrov, kar da je "na ravni povprečnega zasebnika". Od teh je bilo realiziranih za 92.000 evrov storitev, je pojasnil v. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje