Lastništvo zaposlenih je v slovenskih podjetjih že prisotno, vendar ni sistemsko urejeno, zaradi česar se delnice ali deleži podjetij kupujejo individualno in z upokojevanjem ali odhodom zaposlenih pogosto prenašajo zunaj podjetja, so po današnji seji vlade sporočili z ministrstva.

"Z novo zakonodajo želimo urediti sistem vzpostavljanja in ohranjanja delavskega lastništva z odkupom delnic ali deležev od zunanjih lastnikov ali lastnikov, ki se upokojujejo in odhajajo iz podjetja, ter sistem vključevanja novih zaposlenih v lastništvo podjetja," so zapisali.

Novi zakon bo možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih po oceni ministrstva olajšal tudi vsem ostalim podjetjem, ki bodo v tem prepoznala dodano vrednost zase in za svoje zaposlene.

"Z vpeljavo lastniške zadruge kot nove pravne osebe bo urejen tudi mehanizem reševanja nasledstva podjetij, to je podjetij, katerih lastniki se upokojujejo, nimajo pa naslednikov, ki bi podjetje prevzeli ter s tem zagotovili, da ostane v lokalni lasti in nadaljuje politiko poslovanja, ki podpira ohranitev delovnih mest v lokalnem okolju," so dodali.

Lastniške zadruge lahko postanejo dobra alternativa pri snovanju bolj solidarne prihodnosti

Po mnenju ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca lahko lastniške zadruge postanejo dobra alternativa pri snovanju bolj solidarne in bolj demokratične prihodnosti. "Še toliko bolj, ker odgovarjajo na razvojne izzive, s katerimi se bo soočalo naše gospodarstvo v prihodnje. V naslednjih petih do desetih letih se bo namreč upokojila približno četrtina lastnikov malih in srednje velikih podjetij, kjer dela kar okrog 70 odstotkov zaposlenih," so ga povzeli v sporočilu.

Lastnikom podjetij želijo po ministrovih besedah omogočiti model za nasledstvo, kjer v lastništvo podjetja vstopajo zaposleni. "Za delavce bo prednost predstavljala rešitev, da za vstop v lastništvo ne bodo namenjali svojih prihrankov, temveč bodo lastništvo pridobili s svojim delom in pripadnostjo podjetju," je dodal.

Po njegovih pojasnilih so se pri pripravi zakona zgledovali po najbolj uspešnih praksah iz tujine, ki temeljijo na modelu načrtov lastništva zaposlenih. Podoben zakon je namreč v veljavi tudi v ZDA in Veliki Britaniji.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo do jeseni besedilo zakona medresorsko in koalicijsko uskladilo ter ga nato poslalo v javno obravnavo. Sprejetje zakona je predvideno proti koncu letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta.

Boštjančič: Privabljanje dobro izobraženih tujcev je ena od prioritet vlade

V novelo zakona o tujcih bodo vključene rešitve, ki izhajajo iz evropske direktive o določitvi pogojev za vstop in prebivanje visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, ki želijo prebivati in delati v EU. Uvedli naj bi novo dovoljenje za digitalnega nomada.

Predlog zakona bo vključeval tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z uredbo o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), izhaja iz sporočila po seji vlade.

Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča gre sicer za bistveno več predlogov kot samo prenos direktiv. Pri tem dodaja, da so se na vladi dogovorili, da bodo poskušali zakonske rešitve do septembra dokončno oblikovati in jih nato sprejeti najpozneje do oktobra. Po ocenah vlade sta zakon o tujcih in zakon o zaposlovanju tujcev tematiki, ki nujno potrebujeta obširno razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), zato bodo prvi krog teh pogovorov opravili v petek.

Poudaril je, da s tem razpravo zgolj začenjajo in da nikakor ne gre za končno obliko zakona. Vlado zanima predvsem povratna informacija tako delodajalcev kot delojemalcev, ki jih bodo slišali na ESS-ju.

Med poglavitnimi rešitvami izhodišč za pripravo predloga novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev pa ministrstvo za delo med drugim izpostavlja dva nova pogoja za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. To sta, da delodajalec ni napovedal odpuščanja večjega števila delavcev ter da ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov.

Novela bi uvedla tudi možnost sezonskega dela v gostinstvu in turizmu, a zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi, prinesla lažje zaposlovanje tujcev, ki zakonito bivajo v Sloveniji iz drugih razlogov, kot je zaposlitev ali delo, novo evidenco kršilcev delovnopravne zakonodaje, prijave prevozov delodajalcev iz tretjih držav ter uskladila poimenovanja izobrazbe s slovenskim ogrodjem kvalifikacij.

Vlada za večjo možnost izbire med izvajalci storitev za invalide

Možnost izbire želi razširiti tudi na izvajalce, ki niso invalidske organizacije, vendar pa že zdaj izvajajo različne oblike storitev, programov ali projektov za invalide. Tako naj bi predlog popestril in razširil programe, projekte in storitve. Hkrati pričakujejo, da bo dostopnost do programov in projektov boljša. Ti programi ali projekti naj bi se financirali iz evropskih sredstev, če bodo zagotovljena.

Predlog prav tako določa, da programi ali projekti, vsebinsko enaki storitvam, ki so zakonsko priznane pravice ali se že sofinancirajo iz javnih sredstev, ne morejo biti sofinancirani.
Poleg tega ureja pravne podlage za dodelitev javnih sredstev za sofinanciranje drugih programov in projektov za izenačevanje možnosti invalidov v družbi tako, da se določijo namen, splošni pogoji javnega razpisa za sofinanciranje in merila za dodelitev sredstev po razpisu.

Vlada razrešila Melito Župevc s funkcije državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade

Vlada je na predlog premierja Roberta Goloba na redni seji tudi razrešila državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Melito Župevc, so sporočili po seji. Državna sekretarka je zaprosila za razrešitev z 11. avgustom, saj bo nastopila funkcijo vodje slovenskega predstavništva pri Združenih narodih (ZN) in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je Melito Župevc na funkcijo veleposlanice stalnega predstavništva pri ZN-u, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in drugih mednarodnih organizacijah Dunaj na predlog vlade imenovala 6. junija. Na položaju bo zamenjala dosedanjo veleposlanico Barbaro Žvokelj.

Župevc je bila 1. junija 2022 imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade, kjer je bila zadolžena za strateško komuniciranje.